Knjige

dr. Igor Presl Ljudje s črnimi prsti Nebesedilne sestavine tiskane knjige iz 16. stoletja kot zgodovinski vir
Besedilo skuša ovrednotiti nebesedilne sestavine ročno tiskane knjige kot primarnega zgodovinskega vira in jih sistematično predstaviti z bibliografsko analizo knjig iz 16. stoletja, ki jih hrani Pomorski muzej Piran.

Igor Grdina Wilhelm von Tegetthof in bitka pri Visu 20.julija 1866 Založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor 2016 
V knjigi sta predstavljena življenje in kariera viceadmirala Tegetthoffa, bitka pri Visu, spomeniki, postavljeni v čast Tegetthoffu in njihova usoda, ter časopisni članki. Monografija je bogato ilustrirana, velik del tega gradiva pa je iz zasebne zbirke založnika monografije Primoža Premzla (Umetniški kabinet Primož Premzl). V njej je objavljenih več kot 120 fotografij, dokumentov in drugega slikovnega gradiva.

Snježana Karinja Večen Piran v luči arheoloških najdb
Publikacija »Večen Piran - v luči arheoloških najdb» dopolnjuje razstavo z istim naslovom. V knjigi so zajeta tako posamična arheološka najdišča v Piranu, torej nepremična arheološka dediščina, kot drobne najdbe od prazgodovine do novejšega obdobja. Za vodilno nit je bila izbrana fibula v obliki pava iz 6. stoletja, najdena leta 1991 v cerkvi sv. Jurija, saj je pav simbol nesmrtnosti in večnosti.

Flavio Bonin Piranske soline skozi objektiv Josipa Rošivala
Prvi, ki je celovito fotografiral in dokumentiral piranske soline, je bil fotograf in restavrator Josip Rošival. Serija fotografij, ki jih je naredil v letih 1960–1962, ko je po naročilu dr. Miroslava Pahorja dokumentiral stanje solin v Sečovljah in Luciji je izjemno pomembna.

Mitja Lamut Parniki Jadrana na razglednicah
Rdeča nit knjige Parniki Jadrana na razglednicah Mitje Lamuta, odvetnika in zbiratelja iz Ljubljane ter ljubitelja morja, so razglednice z motivom jadranskega parnika. Razglednice, ki so svojevrsten dokument nekega časa, kraja in dogajanja in ki imajo danes veliko zgodovinsko vrednost, so v knjigi predstavljene kronološko po letih izdelave, predelave ali preimenovanja ladje.

Nadja Terčon, Flavio Bonin Na poti v morsko prostranstvo
Publikacija je izšla leta 1999 ob občasni istoimenski razstavi pomorskih kart na mednarodnem pomorskem sejmu Internautica. V njej je predstavljena  kartografska zapuščina, ki jo hrani Pomorski muzej Piran.

Zora Žagar (ur), Eda Benčić Mohar, Flavio Bonin Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Muzej solinarstva
Besedila so v 4 jezikih (slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini).

Muzej Starih piranskih solin leži v opuščenem bazenu Fontanigge, v območju Sečoveljskih solin, ki se razprostira južno od nekdanjega toka Dragonje. Preden je stekla obnova muzeja, so bile stavbe v razvalinah, druge površine pa zanemarjene in zapuščene. Prva faza obnove je potekala med letoma 1989 in 1994, s sodelovanjem tedanjega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in podjetja Droga Portorož, Obrat Soline.

Duška Žitko Ladijske polene
V knjigi so  predstavljene ladijske polene, lesene skulpture, ki so tisočletja krasile premce ladij. Na večjih in prestižnejših ladjah so polene upodabljale lastnike ladij ali kapitane pa like iz bogate pomorske mitologije ter ženske figure kot personifikacije raznih zgodovinskih dogodkov, naravnih pojavov ipd. Pogosto so simbolizirale oz. ilustrirale ime ladje ali pa imele obliko grba, orožja in kakega drugega predmeta, ki se je nanašal na namembnost ladje, njeno ime ali njenega lastnika.

Nadja Terčon Gorelo je morje Sergej Mašera
Knjiga dr. Nadje Terčon »GORELO JE MORJE« govori o Sergeju Mašeri (11. 5. 1912-17. 4. 1941), mornariškem častniku, poročniku bojne ladje, narodnem heroju in prejemniku partizanske spomenice.

Duška Žitko Giuseppe Tartini
Ob 120 letnici odkritja spomenika Antonia Dal Zotta Giuseppeju Tartiniju na osrednjem piranskem trgu je izšla publikacija avtorice Duške Žitko. Dopolnjena, najširšemu krogu bralcev namenjena knjiga o edinem svetovno znanem in v resnici najslavnejšem Pirančanu Giuseppeju Tartiniju. Premišljeno izbrana zapisa violinistov Davida Ojstraha in Črtomirja Šiškoviča izražata mnenje in občudovanje do njunega vzornika, slavnega virtuoza, medtem ko tenkočutna misel slovenskega pesnika Cirila Zlobca, izrečena v Piranu leta 1992, ko smo se poklonili Tartiniju ob njegovi 300-letnici njegovega rojstva, poetično zaokroža bistvo Tartinijevega poslanstva, nas nagovarja in obvezuje vso civilizirano družbo.