.jpg)
Flavio Bonin
Jadrnice na slovenskem
Knjige
.jpg)
Ivan Sivec
Tartini
.jpg)
Bogdana Marinac
Med valovi in oblaki
Pretresljivo življenjsko zgodbo častnika in pomorskega letalca Jugoslovanske kraljeve mornarice, partizanskega letalca in slednjič lektorja na oddelku za germanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani Ivana Konteja so zaznamovali vzponi in padci, ki sta jih prinesla kraj in čas, v katerem je živel.
Pretresljivo življenjsko zgodbo častnika in pomorskega letalca Jugoslovanske kraljeve mornarice, partizanskega letalca in slednjič lektorja na oddelku za germanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani Ivana Konteja so zaznamovali vzponi in padci, ki sta jih prinesla kraj in čas, v katerem je živel.
.jpg)
Uroš Hribar
Davide Filipas, Spomini ladjedelniškega mojstra
Pričujoča publikacija »Davide Filipas, Spomini ladjedelniškega mojstra«, ki posebno pozornost posveča spoznavanju življenjske poti in načina razmišljanja mojstra Davide Filipasa, je nastala v sodelovanju Pomorskega muzeja Piran s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in novinarsko-založniško hišo Edit z Reke. Ob slikovnem gradivu, osrčju publikacije, je objavljen tudi intervju, podan v značilni Filipasovi govorici, mešanici creškega in piranskega narečja beneškega izvora.
Pričujoča publikacija »Davide Filipas, Spomini ladjedelniškega mojstra«, ki posebno pozornost posveča spoznavanju življenjske poti in načina razmišljanja mojstra Davide Filipasa, je nastala v sodelovanju Pomorskega muzeja Piran s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in novinarsko-založniško hišo Edit z Reke. Ob slikovnem gradivu, osrčju publikacije, je objavljen tudi intervju, podan v značilni Filipasovi govorici, mešanici creškega in piranskega narečja beneškega izvora.
.jpg)
Duška Žitko
Srečanja z morjem
Čeprav pričujoči katalog marinističnega slikarstva druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, vključujoč italijanske, avstrijske, nemške, madžarske, hrvaške in ruske mariniste, predstavlja le del širšega pregleda evropskega marinističnega slikarstva na Slovenskem, prinašajo raziskave Duške Žitko dosedanjim ugotovitvam z novim ovrednotenjem gradiva ter skrbno zbranimi podatki novo strokovno oceno, bodisi kot utemeljitev osrednjega mesta tega slikarstva v stalni muzejski postavitvi piranskega Pomorskega muzeja kot tudi v širšem kontekstu pri nas ohranjenega evropskega marinističnega slikarstva.
Čeprav pričujoči katalog marinističnega slikarstva druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, vključujoč italijanske, avstrijske, nemške, madžarske, hrvaške in ruske mariniste, predstavlja le del širšega pregleda evropskega marinističnega slikarstva na Slovenskem, prinašajo raziskave Duške Žitko dosedanjim ugotovitvam z novim ovrednotenjem gradiva ter skrbno zbranimi podatki novo strokovno oceno, bodisi kot utemeljitev osrednjega mesta tega slikarstva v stalni muzejski postavitvi piranskega Pomorskega muzeja kot tudi v širšem kontekstu pri nas ohranjenega evropskega marinističnega slikarstva.
.jpg)
Bogdana Marinac
Izdal: Pomorski muzej-Museo del mare »Sergej Mašera« Piran-Pirano, Piran, 2003
V modrem in belem – mornariške uniforme iz zbirke Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran
Uniforme, ki so jih začeli v vojnih mornaricah uvajati v 17. stoletju, so ob predpisih, ki so bili z njimi povezani, močno vplivale na način življenja pomorščakov vojne mornarice. Na vzhodni jadranski obali jih je začela Habsburška monarhija uvajati v drugi polovici 18. stoletja. Pozneje so za vojne mornarice predpisali celo vrsto oblačilnih kosov za pomorščake različnih činov in strok ter uniforme za različne priložnosti. V trgovskih mornaricah so bile uniforme obvezne predvsem na potniških ladjah in v pristaniški službi, kjer je bilo predpisano manj različnih uniform, predpisi pa niso bili tako strogi in natančni kot v vojnih mornaricah. Na tovornih ladij so uniforme nosili le redko.
Uniforme, ki so jih začeli v vojnih mornaricah uvajati v 17. stoletju, so ob predpisih, ki so bili z njimi povezani, močno vplivale na način življenja pomorščakov vojne mornarice. Na vzhodni jadranski obali jih je začela Habsburška monarhija uvajati v drugi polovici 18. stoletja. Pozneje so za vojne mornarice predpisali celo vrsto oblačilnih kosov za pomorščake različnih činov in strok ter uniforme za različne priložnosti. V trgovskih mornaricah so bile uniforme obvezne predvsem na potniških ladjah in v pristaniški službi, kjer je bilo predpisano manj različnih uniform, predpisi pa niso bili tako strogi in natančni kot v vojnih mornaricah. Na tovornih ladij so uniforme nosili le redko.
.jpg)
Letni zbornik Izvestja, 2011
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
.jpg)
Letni zbornik Izvestja, 2010
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
.jpg)
Letni zbornik Izvestja, 2009
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.
.jpg)
dr. Flavio Bonin
Belo zlato krilatega leva
Namen dela je osvetliti delovanje in razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike s poudarkom na piranskih solinah. Podrobno opisuje sistem pridobivanja soli, vzdrževanje in gradnjo solnih polj, pridelavo in skladiščenje soli. V preteklosti je bila sol zelo pomembna surovina, saj je bila glavni konzervans pri pripravi in skladiščenju različnih živil (meso, ribe, zelenjava, sir itd.), Uporabljali pa so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, steklarstvu in podobno. Sol so proizvajali na vseh mogočih krajih in jo pridobivali iz različnih virov: rudnikov, slanih jezer, izvirov in morja.
Namen dela je osvetliti delovanje in razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike s poudarkom na piranskih solinah. Podrobno opisuje sistem pridobivanja soli, vzdrževanje in gradnjo solnih polj, pridelavo in skladiščenje soli. V preteklosti je bila sol zelo pomembna surovina, saj je bila glavni konzervans pri pripravi in skladiščenju različnih živil (meso, ribe, zelenjava, sir itd.), Uporabljali pa so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, steklarstvu in podobno. Sol so proizvajali na vseh mogočih krajih in jo pridobivali iz različnih virov: rudnikov, slanih jezer, izvirov in morja.