Knjige

Letni zbornik Izvestja, 2009
Letni zbornik Izvestja Pomorskega muzeja Piran objavlja prispevke, ki obravnavajo strokovna področja delovanja Pomorskega muzeja, tj. zgodovino pomorstva ter na morje vezanih gospodarskih in kulturnih dejavnosti.

dr. Flavio Bonin Belo zlato krilatega leva Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike
Namen dela je osvetliti delovanje in razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike s poudarkom na piranskih solinah. Podrobno opisuje sistem pridobivanja soli, vzdrževanje in gradnjo solnih polj, pridelavo in skladiščenje soli. V preteklosti je bila sol zelo pomembna surovina, saj je bila glavni konzervans pri pripravi in skladiščenju različnih živil (meso, ribe, zelenjava, sir itd.), Uporabljali pa so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, steklarstvu in podobno. Sol so proizvajali na vseh mogočih krajih in jo pridobivali iz različnih virov: rudnikov, slanih jezer, izvirov in morja.

Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe Il porto di Pirano dall'antico mandracchio all'aspetto odierno
Med najpomembnejše raziskave v preteklem delovnem obdobju Pomorskega muzeja Piran sodijo različna muzejska dela, katerih rezultat sta bili leta 1993 najprej razstava in publikacija »Piransko  pristanišče od starega mandrača do današnje podobe/ Il porto di Pirano dall'antico mandracchio all'aspetto odierno«. V muzeju takrat ni bilo o raziskovalni temi skorajda nikakršnih podatkov, zato je med primarne naloge sodil pregled arhivskega gradiva v piranskem, beneškem, koprskem in tržaškem arhivu.

dr. Nadja Terčon Izdal: Pomorski muzej-Museo del mare »Sergej Mašera« Piran-Pirano, Piran 2015 Usidrali smo se na morje Vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945 –1958
Dopolnjeno doktorsko delo prinaša nova znanstveno-raziskovalna spoznanja v zgodovini pomorstva in zgodovini Istre 2. pol. 20 stol. Vodilo doktorske disertacije je bilo spoznanje, da o pomorstvu kot gospodarski panogi, o povezavi obmorskega področja s slovenskim zaledjem in širšim severnojadranskim prostorom ter še posebej o povezavi človeka z morjem in vlogi posameznika kot nosilca pomorskih dogodkov, razvoja in miselnosti, sicer po posameznih vsebinah, ki so prostorsko omejene, vemo že veliko, a da jih je treba smiselno in medsebojno primerjati in povezovati, jih videti, ovrednotiti in razumeti kot enkratne pojave v kombinaciji z elementi, ki so obstajali tudi drugod.