ETNOLOŠKA ZBIRKA TONINA HIŠA V SV. PETRU
Tonina hiša je značilna kmečka podeželska hiša severozahodnega dela Istre iz 19. stoletja ali prej. V prvem nadstropju kamnite stavbe so bili bivalni prostori, pritličje pa je bilo namenjeno gospodarskim dejavnostim. Hiša je bila last premožnejše družine Gorela. Ime je dobila po Antoniji Gorela (1873–1967), ki je bila zadnja lastnica hiše in je v njej živela do leta 1961.
V prvem nadstropju s kužino (kuhinjo) in kamaro (sobo) je ohranjeno odprto ostrešje s strešno konstrukcijo iz hrastovega lesa z deli korenin. Ker so bili pohištvo in predmeti dolgo v uporabi, vsa prikazana stanovanjska oprema ne izvira iz istega časovnega obdobja, zagotovo pa je bila v uporabi še v 1. polovici 20. stoletja. Spodnji prostori so pred obnovo hiše služili poljedelskim, sadjarskim, vinogradniškim in oljarskim dejavnostim, v 19. stoletju pa je bila v njih oljarna.
Tip oljarne, kakršno vidimo v pritličju etnološke zbirke Tonina hiša v Sv. Petru, je bil v preteklih stoletjih in prvi polovici 20. stoletja zelo razširjen po vsej Istri. Pri tehnološkem postopku pridobivanja olja v takih oljarnah so uporabljali: mlin za mletje oljk, stiskalnico za stiskanje zmlete oljčne mase, vreteno za zategovanje vijaka stiskalnice (kot pomožno delovno orodje) in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo.
LOKACIJA