ZGODOVINA

Odprtje stalne razstave

 

Pomorski muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran. Za prvega ravnatelja je bil imenovan zgodovinar dr. Miroslav Pahor. Na pobudo predsednika Kluba pomorščakov LRS (Ljudske Republike Slovenije) je novoustanovljeni muzej vse bolj dobival pomorski značaj.

K sodelovanju je Pahor s svojo pomorsko koncepcijo pritegnil tudi druge slovenske muzeje, ki so piranskemu muzeju posodili ali odstopili svoje pomorske predmete. S pridobivanjem novih predmetov so poleg mestnih nastajale še prve pomorske zbirke v muzeju. Pri raziskovanju pomorske zgodovine so sodelovali priznani strokovnjaki, kot npr. zgodovinar dr. Ferdo Gestrin.


Vse do leta 1963 je zbiranje gradiva lahko potekalo le na območju piranske občine, od leta 1963 dalje pa je zaradi republiškega financiranja muzej lahko začel delovati tudi zunaj teritorija občine Piran; najprej na območju Slovenije, potem pa še Hrvaške in Črne gore. Muzej je s svojo specifično zbirko postajal edini muzej te vrste v slovenskem prostoru. Leta 1967 se je Mestni muzej preimenoval v Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Ime nosi po slovenskem poročniku bojne ladje Jugoslovanske kraljeve mornarice, ki je 17. aprila 1941 po kapitulaciji Jugoslavije skupaj s tovarišem iz šolskih časov, srbskim poročnikom bojne ladje Milanom Spasićem, razstrelil in potopil rušilec "Zagreb", da le-ta ne bi prišel v roke okupatorske italijanske vojne mornarice. Mašera in Spasić, ki sta sledila usodi ladje in se potopila z njo vred, sta bila razglašena za narodna heroja Jugoslavije.


Strokovni delavci Pomorskega muzeja so aktivno zbirali gradivo in podatke o slovenski pomorski preteklosti in pomorski preteklosti Slovenskega primorja in Istre, še posebej Pirana. Poleg tega so širili zbiranje, preučevanje in prikazovanje pomorskega muzejskega gradiva na širše ozemlje SRS. Strokovna dejavnost muzeja je bila v tem obdobju usmerjena v zgodovino pomorstva, ki je bila za slovensko muzeologijo tedaj popolnoma nova dejavnost.


Muzejska zbiralna politika je postopoma obrodila sadove.


V delovnih poročilih takrat že preberemo, da je imel muzej poleg kulturno-zgodovinske in pomorske zbirke še arheološke in etnografske stalne postavitve in lapidarij, medtem ko numizmatična zbirka ni bila razstavljena.


Ker pa se je v muzeju kopičilo tudi pomorsko etnološko in umetnostnozgodovinsko gradivo, ki je čakalo na strokovno obdelavo in prezentacijo, je muzej potreboval tudi druge strokovnjake.


Nove kadrovske okrepitve in z njimi nov drugačen pristop k delu so zaznamovale razvoj muzeja. Muzejski kustosi redno in vestno opravljajo muzejsko strokovno, publicistično in pedagoško delo ter raziskovalno, razstavno in projektno dejavnost ter nadaljujejo zastavljeno zbiralno politiko muzeja.


V interesu vseh je, da se ob razumevanju ljudi, okolice ter širše družbe pomorska dediščina na tem področju ohrani, ohraniti pa se mora tudi pomorsko izročilo v slovenskem zaledju.