Knjige

dr. Nadja Terčon, Bogdana Marinac Marcel Blažina in umetnost ladijskega modelarstva (Razstava, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, 21. 6. 2015 – 15. 2. 2015)
Razstava in publikacija ne govorita le o vrhunskem modelarju in njegovih ladijskih modelih, temveč tudi o pomorščaku, partizanu in delavcu, ki je živel v krajih ob morju, kjer so stoletja sobivali različni narodi. Govori o zgodovini Tržaškega primorja in Istre ter o ljudeh, ki so tam živeli. Govori o vplivu zgodovinskega dogajanja na življenje posameznika. Blažinovi modeli pa pričajo tudi o človeku, ki je svojo ustvarjalnost utemeljil na doslednem razumevanju družbenega in zgodovinskega dogajanja, v katerem je bil tudi sam eden izmed nepogrešljivih akterjev.

Nadja Terčon Z barko v Trst Pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarska vloga severozahodne Istre v odnosu do Trsta (1850¬1918)
Delo z naslovom »Pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarska vloga severozahodne Istre v odnosu do Trsta (1850¬1918)« prinaša nova znanstveno raziskovalna spoznanja na področju zgodovine pomorstva in zgodovine Istre za čas 2. pol. 19. stoletja.

Duška Žitko El Tartini in piassa (Tartini na trgu)
Publikacija El Tartini in piassa, Zgodba o spomeniku z izbranimi fotografskim, pisnim, kulturnozgodovinskim in umetniškim gradivom, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno na razstavi v Piranu, nato pa z gostovanjem razstave tudi v Trstu in v Pulju, osvetljuje številna pomembna in zanimiva zgodovinska dejstva.

dr. Igor Presl Ljudje s črnimi prsti Nebesedilne sestavine tiskane knjige iz 16. stoletja kot zgodovinski vir
Besedilo skuša ovrednotiti nebesedilne sestavine ročno tiskane knjige kot primarnega zgodovinskega vira in jih sistematično predstaviti z bibliografsko analizo knjig iz 16. stoletja, ki jih hrani Pomorski muzej Piran.

Igor Grdina Wilhelm von Tegetthof in bitka pri Visu 20.julija 1866 Založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor 2016 
V knjigi sta predstavljena življenje in kariera viceadmirala Tegetthoffa, bitka pri Visu, spomeniki, postavljeni v čast Tegetthoffu in njihova usoda, ter časopisni članki. Monografija je bogato ilustrirana, velik del tega gradiva pa je iz zasebne zbirke založnika monografije Primoža Premzla (Umetniški kabinet Primož Premzl). V njej je objavljenih več kot 120 fotografij, dokumentov in drugega slikovnega gradiva.

Snježana Karinja Večen Piran v luči arheoloških najdb
Publikacija »Večen Piran - v luči arheoloških najdb» dopolnjuje razstavo z istim naslovom. V knjigi so zajeta tako posamična arheološka najdišča v Piranu, torej nepremična arheološka dediščina, kot drobne najdbe od prazgodovine do novejšega obdobja. Za vodilno nit je bila izbrana fibula v obliki pava iz 6. stoletja, najdena leta 1991 v cerkvi sv. Jurija, saj je pav simbol nesmrtnosti in večnosti.

Flavio Bonin Piranske soline skozi objektiv Josipa Rošivala
Prvi, ki je celovito fotografiral in dokumentiral piranske soline, je bil fotograf in restavrator Josip Rošival. Serija fotografij, ki jih je naredil v letih 1960–1962, ko je po naročilu dr. Miroslava Pahorja dokumentiral stanje solin v Sečovljah in Luciji je izjemno pomembna.

Mitja Lamut Parniki Jadrana na razglednicah
Rdeča nit knjige Parniki Jadrana na razglednicah Mitje Lamuta, odvetnika in zbiratelja iz Ljubljane ter ljubitelja morja, so razglednice z motivom jadranskega parnika. Razglednice, ki so svojevrsten dokument nekega časa, kraja in dogajanja in ki imajo danes veliko zgodovinsko vrednost, so v knjigi predstavljene kronološko po letih izdelave, predelave ali preimenovanja ladje.

Nadja Terčon, Flavio Bonin Na poti v morsko prostranstvo
Publikacija je izšla leta 1999 ob občasni istoimenski razstavi pomorskih kart na mednarodnem pomorskem sejmu Internautica. V njej je predstavljena  kartografska zapuščina, ki jo hrani Pomorski muzej Piran.

Zora Žagar (ur), Eda Benčić Mohar, Flavio Bonin Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Muzej solinarstva
Besedila so v 4 jezikih (slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini).

Muzej Starih piranskih solin leži v opuščenem bazenu Fontanigge, v območju Sečoveljskih solin, ki se razprostira južno od nekdanjega toka Dragonje. Preden je stekla obnova muzeja, so bile stavbe v razvalinah, druge površine pa zanemarjene in zapuščene. Prva faza obnove je potekala med letoma 1989 in 1994, s sodelovanjem tedanjega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in podjetja Droga Portorož, Obrat Soline.