Preskočite na vsebino

Usidrali smo se na morje

Nadja Terčon
 

Dopolnjeno doktorsko delo prinaša nova znanstveno-raziskovalna spoznanja v zgodovini pomorstva in zgodovini Istre 2. pol. 20 stol. Vodilo doktorske disertacije je bilo spoznanje, da o pomorstvu kot gospodarski panogi, o povezavi obmorskega področja s slovenskim zaledjem in širšim severnojadranskim prostorom ter še posebej o povezavi človeka z morjem in vlogi posameznika kot nosilca pomorskih dogodkov, razvoja in miselnosti, sicer po posameznih vsebinah, ki so prostorsko omejene, vemo že veliko, a da jih je treba smiselno in medsebojno primerjati in povezovati, jih videti, ovrednotiti in razumeti kot enkratne pojave v kombinaciji z elementi, ki so obstajali tudi drugod.


Geopolitični okviri Slovenije so se po drugi svetovni vojni spremenili. S priključitvijo Primorske in izhodom na morje se je Slovenija razširila in v primerjavi s časom po koncu prve svetovne vojne, ko je bila odrezana od morja, postala obmorska država. Zaradi predhodne pomorske tradicije je bilo mogoče po drugi svetovni vojni, sicer na drugačnih temeljih in v drugačnem prostoru od želenega in načrtovanega, čvrsteje in velikopotezneje snovati pomorstvo v nacionalnem in državnem smislu. Vprašanje pomorske usmeritve, pojmovane kot pomorske politike v okviru splošnih gospodarskih in družbenih tokov, je po osvoboditvi dobilo veliko moč. Ta razvoj zaradi napetih družbeno-političnih razmer ni potekal brez dilem o prednosti gospodarskih odločitev in brez težav pri njihovem usklajevanju, tudi pomorskih. V LR Sloveniji je bilo treba celih devet let počakati na rešitev tržaškega vprašanja, kar je na eni strani oviralo konkretno uresničevanje ukrepov, na drugi strani pa ta doba v smislu gospodarskega razvoja sploh ni bila izgubljena v nekem nedejavnem čakanju ali celo popolnem zaostanku v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami. Razprava je pokazala, da je bila to prehodna doba različnih poskusov na različnih temeljih, ki so se, potem ko so dozorele razmere, med seboj povezali v smiselno celoto in bili, takoj ko je bil Londonski memorandum podpisan, pripravljeni, da se dinamično vključijo v gospodarski in družbeni prostor svojega zaledja. Prav takrat so bili namreč postavljeni temelji razvoju slovenskega pomorstva, v katerem so svoje mesto našli njegovi sestavni deli. To niso bili samo pomorski promet ali pristaniške dejavnosti, temveč sem prištevamo še pomorsko šolstvo, različne pomorske panoge, pomorsko upravo, pomorsko zakonodajo, ladjedelstvo, ribištvo, ribjo predelovalno industrijo, solinarstvo in še kaj. 
 

 

49,00 €


Naročilo:


Tel: +386 (0)5 671 00 40


Fax.: +386 (0)5 671 00 50


muzej@pommuz-pi.si