Preskočite na vsebino

Wilhelm von Tegetthof in bitka pri Visu 20.julija 1866

Grdina, Igor

 

Založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor,2016 

 

V knjigi sta predstavljena življenje in kariera viceadmirala Tegetthoffa, bitka pri Visu, spomeniki, postavljeni v čast Tegetthoffu in njihova usoda, ter časopisni članki. Monografija je bogato ilustrirana, velik del tega gradiva pa je iz zasebne zbirke založnika monografije Primoža Premzla (Umetniški kabinet Primož Premzl). V njej je objavljenih več kot 120 fotografij, dokumentov in drugega slikovnega gradiva. Knjigo so predstavili kot spomenik izjemnemu pomorščaku, strogemu, a pravičnemu mornariškemu poveljniku. Tegetthoff se je z nekaterimi pomorskimi poveljniškimi dosežki izkazal že prej, zato je tudi hitro napredoval po lestvici mornariških činov, po bitki pri Visu pa je postal junak in ikona. Knjižno besedilo še posebej podrobno opisuje, raziskuje in analizira znamenito bitko med avstrijskim in mnogo močnejšim italijanskim ladjevjem blizu hrvaškega otoka Vis. Opis priprav na bitko, njenega poteka in izbojevane zmage nad dvakrat močnejšim nasprotnikom, tega Tegetthoffovega uspeha v kratki, a izjemni vojaški karieri, je jedro knjige.


Bitka pri Visu leta 1866 se je trdno zapisala v avstrijsko, hrvaško, slovensko, italijansko in svetovno pomorsko zgodovino. Vplivala je na pomorsko taktiko kot prva velika pomorska bitka, v kateri so sodelovale oklepne ladje, ter obenem dokazala, da v zgodovini pomorskih vojn in bitk vse od najstarejših časov do danes številčna premoč ni bila vedno odločujoča pri doseganju osnovnega operativnega cilja. Velikokrat so odločali pomorska vojaška veščina, spretnost poveljujočih, sposobnosti izkoriščanja danih razmer in trenutne situacije. Pomorska bitka med ladjevjema Kraljevine Italije in Habsburške monarhije, ki je potekala 20. julija 1866 v Viškem kanalu, se je v pomorsko zgodovino vpisala ob bok zgodovinskih pomorskih bitk pri Salamini, Trafalgarju in Midwayu. Zmaga avstrijske flote je preprečila, da bi otok Vis pripadel Kraljevini Italiji. Italija si je namreč prizadevala zasesti Vis, s katerim bi potem lahko izsiljevala na kasnejših mirovnih pogajanjih z Avstro-Ogrsko, tudi za pripojitev cele Dalmacije.


Avstrijski floti je poveljeval admiral Wilhelm von Tegetthoff (1827–1871), rojen v Mariboru. Kot velik strateg je izbojeval pomembno pomorsko zmago nad italijansko vojno mornarico. Med  Tegetthoffovimi velikimi strateškimi potezami omenimo njegovo znamenito potopitev italijanske poveljniške ladje Re d'Italia, ko se je s premcem oklepne ladje Erzherzog Ferdinand Max z vso silo zaletel v njen bok in jo v pičlih treh minutah potopil, z njo vred pa skoraj štiristo članov posadke. Zmeda v vrstah italijanskega ladjevja je bila popolna in od načrtovanega zavzetja otoka Vis (in nadaljnjih načrtov italijanskega prodiranja in zasedanja dalmatinske obale) ni bilo nič. 
Tegetthoff se je po zmagi nad Italijani zmagoslavno vrnil v svojo pomorsko bazo v Pulju. Izid bitke pa ni vplival na izid vojne med državama, saj so nazadnje zmagali Italijani. Je pa izid bitke zaustavil italijansko teritorialno ekspanzijo na Jadranu in sooblikoval zemljevid tega dela Evrope. Zaradi dobljene bitke je Avstrija ohranila pod svojo oblastjo Dalmacijo in Istro, zaradi udeležbe pomorščakov različnih narodnosti pa je vplivala na rast avstrijske pomorske identitete ter obenem na bujenje hrvaške narodne identitete v Dalmaciji.

 

Cena: 34,90 €

Prijava na e-novice

Obveščanje o novostih, itd.
Več o obdelavi osebnih podatkov in svojih pravicah najdete tukaj.