Preskočite na vsebino

Muzej solinarstva

Zora Žagar (ur), Eda Benčić Mohar, Flavio Bonin

 

Muzej Starih piranskih solin leži v opuščenem bazenu Fontanigge, v območju Sečoveljskih solin, ki se razprostira južno od nekdanjega toka Dragonje. Preden je stekla obnova muzeja, so bile stavbe v razvalinah, druge površine pa zanemarjene in zapuščene. Prva faza obnove je potekala med letoma 1989 in 1994, s sodelovanjem tedanjega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in podjetja Droga Portorož, Obrat Soline.

 

Soline naj bi obstajale v Istri že v rimskem obdobju, vendar zasledimo prve pisne vire o tem šele v 6. stoletju, ko je poreški škof Evfrazij del solin na Brionih podaril svojim duhovnikom. V srednjem veku so bile soline v Trstu, Miljah, Kopru, Izoli, Piranu in Vrsarju. Najpomembnejše so bile Piranske soline, ki se omenjajo že v prvem statutu mesta Piran iz leta 1274. Na mestnem ozemlju so bila tri območja solin: Soline v Strunjanu, Soline Fazan v Luciji in Sečoveljske soline ob izlivu reke Dragonje. Te so bile največje in so se delile na bazena Lera in Fontanigge. Reka je s svojimi nanosi zasipavala in dvigovala teren, zato so se soline postopoma pomikale proti morju. Opuščena solna polja v zaledju pa so solinarji spreminjali u rodovitne površine.

 

Ko je piranska komuna leta 1283 priznala beneško oblast, je bilo v Piranskih solinah 1200 kristalizacijskih bazenov, kjer so pobirali sol. Beneška republika je imela ves čas svoje oblasti monopol nad pridelano soli. Na začetku 14. stoletja je bilo v Piranskih solinah dovoljeno pridelati letno 3200 modijev soli. Zaradi strogega monopola Benetk in z njim povezanih dajatev so sol tihotapili v Furlanijo in v slovensko zaledje: na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Po propadu Beneške republike leta 1797 in s prihodom avstrijske oblasti se je stanje v Piranskih solinah izboljšalo. Podvojili so število kristalizacijskih bazenov in ukinili predpisano količino proizvodnjo soli. Vse do šestdesetih let 20. stoletja je bilo solinarstvo zelo pomembna dejavnost piranske občine.