Solinarska kulinarika - peka kruha

Solinarji, predvsem tisti, ki so delali v strunjanskih in lucijskih solinah, so kruh pekli doma ali ga kupovali v lokalnih pekarnah, medtem ko so ga solinarji v Sečoveljskih solinah največkrat pekli kar v tamkajšnjih skupnih krušnih pečeh. Svojčas naj bi bila ena skupna peč na Leri, tri pa na Fontaniggah.

 

 

Posamezna solinarska družina ja kruh pekla enkrat na teden in si naredila zalogo za teden dni. Kvasa nekdaj niso imeli, zato so si ga solinarske gospodinje pripravljale kar doma. Zamesile so kruh in en delček testa dale na stran. Namazale so ga z oljem in položile na krožnik, kjer je del testa počakal do naslednje peke. Zvečer pred peko kruha so ta del testa zdrobile v posodo z vodo in ga posule z moko. Naslednje jutro so mešanico zmešale s preostalo moko in naredile nov kruh. Od testa so ponovno odvzele en del in postopek ponovile. Tako pripravljenemu kvasu so gospodinje pravile »el levado«.

 

Kruh so mesile v lesenih posodah: v »albolu« - nečki ali v »panarolu« - mentrgi, nekakšni mizi s pokrovom. Testo je vzhajalo v »concolih«, pladnjih z izdolbenimi jamicami.

 

 

Več družin je peklo kruh v eni peči. Da ga ne bi pomešali med seboj, so ga zaznamovali z žigi, ki so imeli vrezane ali kovane inicialke družine oziroma posebne znake. Žigi so bili najpogosteje okroglih in ovalnih oblik, poznani pa so tudi primerki pravokotnih in trikotnih oblik. Lesene so izdelovali solinarji, kovinske žige pa so kovali kovači.

 

 

V muzejski zbirki hranimo devet žigov, ki so pripadali starim piranskim družinam, kot so Bonifacio, Zamarin, Ruzzier, Bassa, Rigutti in druge. Najstarejši med žigi nosi letnico 1868. Na ročaju ima vrezan ščit s križem, ki ponazarja piranski mestni grb in je hkrati atribut sv. Jurija. Na samem odtisu pa so inicialke OR z motivom vitice in križa. Žig je pripadal Ravalicu Odoricu iz mogočne piranske hiše Furegoni. Kruh so solinarji označevali tudi s kakšnim drugim predmetom, saj žigov niso imele vse družine.

 

 

Solinarke so kruh oblikovale na različne načine. Za sproti so največkrat pekle »pan a quattro corneti« - »kruh na štiri roglje« ali hlebček. Med praznično pecivo pa so prištevali pince, »titice« - pecivo v obliki kite z jajcem v sredini, in »busolaie« - drobno pecivo v obliki kolača z odprtino na sredini.

 

 

 

V okviru projekta Solinarska kulinarika sta Sarah in Adam Vuk Brajko iz restavracije »La Bottega dei sapori« pripravila kruh z drožmi in ga spekla v krušni peči.

Posnetek si lahko ogledate na spodnji povezavi in tudi sami pripravite domači kruh.

 

 

 

Medtem ko se kruh peče, lahko pobarvate še pobarvanko z motivom iz solin.