Preskočite na vsebino

Rimska arhitektura pri nas

Stalna arheološka zbirka v Pomorskem muzeju govori o najstarejših pomorskih poteh in povezavah med prebivalci slovenske obale ter sosednjih obal Jadrana že od prazgodovine naprej. Tu lahko med drugim vidite veliko amfor, za rimsko obdobje značilnih posod, ki so jih uporabljali za prenos vina, oljčnega olja, ribje omake itd.

 

 

Posebej so predstavljeni rimski arheološki materialni ostanki, najdeni na območju številnih obmorskih rimskih vil (Fornače pri Piranu, Fizine pri Portorožu, Lucija ...) in rimskih pristanišč (Simonov zaliv pri Izoli, Fizine pri Portorožu, Jernejev zaliv pri Ankaranu).

 

 

Kustosinja za arheologijo Snježana Karinja je s pomočjo sodelavcev pripravila občasno arheološko razstavo »Kamen na kamen … Rimska arhitektura severozahodne Istre«, ki je bila na ogled najprej v Pomorskem muzeju Piran, nato pa v Mestnem muzeju Umag. Na razstavi  so bila predstavljena arheološka obalna najdišča z arhitekturnimi ostanki od Ankarana v Sloveniji do Novigrada na Hrvaškem, ki kažejo način gradnje v rimskem obdobju.

 

 

 

 

 

 

Prostore rimskih vil so velikokrat okraševali z bogatimi črno-belimi ali barvnimi mozaiki z geometrijskimi motivi ali različnimi upodobitvami. Z mozaiki, ki so bili sestavljeni iz majhnih kamnitih kockic, so okrasili tlake, včasih tudi stene, kjer so uporabili, kot kažejo najdbe iz Lovrečice na Hrvaškem, tudi kockice iz gorskega kristala, ki so bile celo pozlačene, vendar so stene večinoma ometali in jih poslikali.

 

Včasih so barvno plast nanesli neposredno na svež še moker omet, kjer se je zaradi kemične reakcije posušila in postala del ometa. To slikarsko tehnologijo imenujemo freska. V Simonovem zalivu pri Izoli so se ob številnih poslikanih ometih ohranili tudi delčki fresk.

 

 

Pomemben del arhitekture so bili tudi stebri, ki so stavbo podpirali ali pa imeli le okrasno vlogo. Vrhnji, zaključni del stebra se imenuje kapitel, vanj so lahko vklesali različne rastlinske ali druge motive.

 

 

 

 

Okraševali so tudi kamnite grede, tako imenovani arhitrave, ki so ležali na kapitelih stebrov. Del rimskega arhitrava, ki sodi v prvo polovico 1. stoletja po našem štetju, je bil najden v Strunjanu. Sprednja stran arhitrava je bogato okrašena z ukrivljenim vencem – girlando – iz sadežev in poljskih plodov, ki je obešen na rogove volovske lobanje. Sredi venca so bili izmenično upodobljeni ptiči in rastlinski motivi, spodaj pa imena lastnika arhitektonskega objekta ali pa ime tistega, ki mu je bil postavljen.

 

 

 

 

Izdelki udeležencev delavnice ArtDownUp na temo Rimske arhitekture.

 

iz delavnice

 

 

 

Tegula, ki je bila najdena v Luciji je bila uporabljena kot del grobne konstrukcije.  

Posebej zanimiva je zato, ker ima ohranjen odtis pasjih tac, kar dokazuje, da so tegule sušili na zraku in da so Rimljani že v tistem času imeli pse za domače ljubljenčke.

 

 

 

 

Rimljani so bili pri gradnji že zelo napredni, saj so njihove stavbe in naselja imela že tudi kanalizacijo in vodovod.

 

 

 

Igraj igro spomina in spoznaj elemente, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji, opremi ali krašenju bivališč!

https://matchthememory.com/rimska-arheologija-pomorski-muzej-piran