Prvo praznovanje mednarodnega dneva podvodne kulturne dediščine v Pomorskem muzeju Piran
V petek, 21. avgusta 2026, je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran z odmevnim strokovnim dogodkom »V žarišču podvodnih najdb« prvič obeležil mednarodni dan podvodne kulturne dediščine, ki ga je UNESCO razglasil leta 2025.
Ob tej priložnosti je bil v muzeju organiziran cikel strokovnih predavanj, odprta pa je bila dopolnjena stalna arheološka razstava. Kljub izjemni poletni vročini je bil prostor vseskozi poln obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali program med 9.00 in 13.30. Dogajanje pa se je zaključilo z vodenim ogledom po razstavi in prijetnim druženjem ob pogostitvi.
Koordinatorica dogodka in avtorica dopolnitve razstave je bila kustosinja Snježana Karinja, medtem ko je vizualno podobo oblikovala Mateja Tomažinčič, Riiba. d.o.o. Slednja je zmontirala tudi spremljevalni film, ki je z zvočnim opisom, podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik prilagojen ranljivim skupinam. V slovenski znakovni jezik pa ga je prevedla Maja Kuzma Ganič.
Zbrane je uvodoma nagovoril v. d. direktorja Pomorskega muzeja Uroš Hribar. Poudaril je pomen ohranjanja in predstavljanja podvodne dediščine, kar je tesno povezano s poslanstvom piranskega muzeja, ki se je po drugi svetovni vojni kot prvi v Sloveniji začel sistematično ukvarjati s tem področjem. Izpostavil je, da smo ponosni, da lahko to tradicijo danes nadaljujemo, nadgrajujemo in skupaj proslavljamo mednarodni dan podvodne kulturne dediščine.
Snježana Karinja je predstavila razvoj podvodne arheologije v Sloveniji s poudarkom na premičnih najdbah, posebej pa na novih pridobitvah in razstavljenih predmetih, ter predstavila nov film, ki je sedaj del stalne muzejske postavitve.
Konservatorka Ajda Purger je na praktičnih primerih orisala postopke in kompleksne izzive, s katerimi se strokovnjaki srečujejo pri reševanju morskih najdb.
Dr. Katja Kavkler se je v svojem prispevku osredotočila na specifične metodološke pristope pri konserviranju mokrega lesa, kar je podrobneje ponazorila na primeru najdb iz Fizin.
Dr. Andrej Gaspari je predstavil najnovejša spoznanja arheoloških raziskav v Fizinah, od antične in poznoantične poselitve zaliva do pomena posameznih premičnih najdb v širšem zgodovinskem kontekstu.
Dr. Flavio Bonin je predstavil razvoj galej in potopljene galeje v Koprskem zalivu skozi arhivske vire. V predavanju je izpostavil tudi zanimive izračune moči, hitrosti in vzdržljivosti veslačev ter podatke o njihovi prehrani.
Za konec je dr. Nadja Terčon v predavanju »Zgodbe potopljenih plovil 20. stoletja« predstavila okoliščine nastanka in preoblikovanja posameznih enot podvodne dediščine iz druge svetovne vojne. Osvetlila je usodo najbolj znanih razbitin na dnu našega morja ter razkrila zgodovinske razloge za njihovo današnje stanje.
Dogodek je pokazal, da varovanje podvodne kulturne dediščine zahteva tesno sodelovanje različnih strok, ustanov in posameznikov. Da je bila ta povezovalna nota uspešna, dokazujejo tudi številni obiskovalci, ki so s seboj odnesli nova znanja in globoko zavedanje, da zakladi pod morsko gladino niso pozabljeni ali izgubljeni, temveč ostajajo dragocen del naše skupne dediščine.
