30 let muzeja solinarstva

Zamisel o ustanovitvi Muzeja solinarstva se je razvila v šestdesetih letih 20.stoletja, ko je postala opustitev še zadnjih solin srednjeveškega tipa severnega Jadrana Fazan v Luciji in Fontanigge v Sečoveljskih solinah neizbežno. 

 

Prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Piran, dr. Miroslav Pahor, je s sodelavci že v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel s pospešenim evidentiranjem in raziskovanjem ogrožene kulturne krajine solin. 
Leta 1972 je izdelal načrt z z naslovom "Solinarski skansen", kjer je predstavil prva razmišljanja o postavitvi Muzeja solinarstva na prostem. Njegov načrt je bil neprecenljivega pomena za vse nadaljnje delo. 

 

V osemdesetih letih 20.stoletja je bila sprejeta odločitev o umestitvi zbirke Muzeja solinarstva na južni predel sečoveljskih solin - Fontanigge. Obnova solinarskih hiš, postavitev zbirke solinarstva in obnova pripadajočih solnih fondov se je začela leta 1989, ki jo je s strani Pomorskega muzeja vodila kustosinja Zora Žagar, s strani takratnega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran pa Eda Benčič Mohar, ki je nadaljevala delo njene predhodnice dr. Mojce Ravnik.