Med morjem in kopnim

Pomorska arheologija

Arheologija raziskuje, kako smo živeli včasih.
Pomorska arheologija pokaže, kako so živeli včasih ob morju. 
V muzeju vidimo, kako so živeli nekoč ob slovenski in ob italijanski obali. 
Vidimo, da so ljudje veliko potovali in se srečevali. 

 

 

Jadransko morje
 

Vse to se ugotovi iz različnih starih predmetov, ki so jih našli arheologi. 
Arheologi so ljudje, ki iščejo stare naselbine in predmete.
Arheologi vse te stare stvari previdno zaščitijo in spravijo. 
 

Veliko takih starih predmetov so našli v različnih jamah na Krasu in Serminu pri Kopru ob izkopavanjih. 
Temu času pravimo neolitik ali mlajša kamena doba. 
Takrat človek ni poznal še kovine.
Vse predmete so takrat naredili iz lesa in kamna, kosti. 
Najdeni stari predmeti so spravljeni v vitrinah. 
To so posebne steklene omare. 
Spravljeni so koščki posod in različna orodja iz kamnov in kosti. 
Zanimiva je harpuna iz kosti. 

 

 

Harpuna
 

Harpuna je posebna ribiška palica.
Na koncu je zelo ostra. 
Našli so jo v jami tik ob morju. 
Ta jama se imenuje Pejca v Lašci.

 

 

 

 

V vitrinah vidimo tudi predmete iz kovine, imenovane bron. 
Času, ko so delali veliko stvari iz brona, rečemo bronasta doba. 
Te predmete so našli blizu Izole in Pirana. 
Ljudje ob slovenski obali so se radi družili.
Družili so se z ljudmi iz drugih držav ob Jadranskem morju.
Te države so danes Italija, Grčija, Hrvaška. 
 

Kako so ljudje nekoč živeli, nam pokažejo predmeti, ki so jih ljudje takrat uporabljali. 
V vitrinah vidimo tudi predmete iz časa, ko so začeli rabiti kovino železo.
Temu času se reče železna doba ali halštat.

  

 

 

 

 

V kraju nad Izolo so našli zelo staro posodo za vino iz Italije.  
 

Posoda za vino

 

 

Ima naslikan geometrični okras.
Geometrični okras je vzorec ali risba, narejena z oblikami, kot so krogi, trikotniki in črte, vijuge.
Vzorci posodo naredijo bolj lepo in zanimivo.
 

Razstavljeni so tudi najdeni predmeti iz bogatih hiš ob slovenski obali.
Tem hišam pravimo rimske vile.
Rimske vile so bogato okrašene z mozaiki, talnimi in stenskimi slikami.

Mozaik je tehnika, pri kateri se na površino prilepijo majhni koščki različnih materialov.   

 

 

 

Mozaik

 

 

Tako se ustvari slika ali vzorec.
Nekatere rimske vile so imele pristanišča.
Rimska pristanišča so bila v Simonovem zalivu in Viližanu pri Izoli, Fizinah pri Portorožu, zalivu sv. Jerneja pri Ankaranu.       

 

 

 

 

 

V muzeju je eden od prostorov še posebej zanimiv. 
Tla so v tem prostoru narejena iz stekla. 
 

 

 

Ko hodimo po steklu, vidimo vse pod sabo.  
Tako je, kot bi hodili po vodi.            
Pod steklom vidimo kakšno je morsko dno.
Vidimo tudi različne najdene stare predmete. 
Našli so jih na različnih mestih ob slovenski obali. 
Nekatere so našli, ko so pregledovali morsko dno.
Nekatere so našli, ko so imeli podvodna izkopavanja. 
Podvodno izkopavanje je kopanje po tleh morja z različnimi napravami. 

 

Mamutka

 

Zanimiva je dolga cev, ki ji arheologi pravijo mamutka. 
Z mamutko se posesa po morskih tleh.
Tako se lahko najde majhne predmete. 
Nekaj predmetov so našli ribiči v svojih mrežah.
Nekatere stvari so našli potapljači.                                

V Kopru, Izoli in Piranu so našli koščke amfor.
Nekatere amfore so našli tudi cele.    

            
 

Amfora

 

 

Amfora je posebna posoda.
Amfora je zgoraj zelo ozka, ima dva ročaja, spodaj pa ima šilasto dno. 
Amfora ni mogla samostojno stati.
Če so želeli, da stoji, so jo zapičili v pesek ali naslonili na steno.
V amforah so prevažali oljčno olje, vino, ribje omake …
Amfore so bile narejene v Italiji, Grčiji, v Afriki.  
To je zelo daleč. 
Nekatere amfore so izdelovali tudi v Istri.
Naredili so jih zelo dolgo časa nazaj.
Nekatere tudi pred 2000 leti.
V Slovenijo so jih pripeljali z ladjami. 
Z ladjami so takrat vozili veliko različnih stvari.          

 

 

 

Te stvari so prodajali v mestih ob obali. 
Prometu z ladjami rečemo pomorski promet.
Prevozu stvari za prodajo rečemo pomorska trgovina.
Pred približno 1400 leti sta bili tudi prvič napisani imeni mest Koper in Piran. 
Napisal ju je geograf iz mesta Ravene.  
Geograf je človek, ki veliko ve o državah in zna narisati zemljevid. 
Geografi veliko potujejo in poznajo veliko sveta.

 

V muzeju ne vidimo vseh najdenih predmetov. 
Veliko jih je spravljenih drugje. 
Najdeni stari predmeti nam povedo, kako pomembna je bila obmorska trgovina.
Pomembna je bila tudi zaradi druženja med ljudmi.  

 

 

 

 

• Besedilo: Darja Pajk.

• Fotografija jame, objavljene v monografiji: L. K. Moser: “Aus meinem Leben” – “Iz mojega življenja”. Ludwig Karl Moser (1845–1918), med Dunajem in Trstom/ Ludwig Karl Moser (1845–1918), tra Vienna e Trieste (ur. Stanko Flego in Lidija Rupel). Zbornik Mednarodnega študijskega dne, Trst, 21. november 2008. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU in Trst, Narodna in študijska knjižnica Trst.

• Zemljevid Tržaškega krasa z lokacijo jame Pejca v Lašci po F. Lebnu.

• Zemljevid Istre z lokacijami rimskih pristanišč po I. Koncani Uhač.