Ribištvo

Ob muzejskem stopnišču je postavljena ribiška zbirka. 
Zbirka pomeni, da je na enem mestu veliko podobnih predmetov. 
Vidimo razstavljene majhne ladje, ki jim rečemo modeli.
Ladje so ribiške. 

 

Model ribiške ladje
 

 

Vidimo, kako so včasih ob istrski obali lovili ribe.
Pokaže nam tudi, kako so ribe predelali v hrano. 
Ribe lahko lovimo v morju, jezerih ali rekah.
Če jih lovimo v morju, temu rečemo morsko ribištvo.
 

Morsko ribištvo ima na slovenski istrski obali dolgo tradicijo.
Tradicija pomeni, da se nekaj velikokrat ponavlja. 
Ribe so bile zmeraj zelo pomembne za življenje ob morju.
Vsi niso smeli loviti rib. 
Lovili so jih lahko tisti, ki so imeli ribolovno pravico. 
Ribolovna pravica je dovolila nekaterim, da so lahko lovili ribe. 
Kdor je lahko lovil, je imel poseben dokument.
Ribolovno pravico so imeli pred 1100 leti komune in zemljiška gospostva.
 

V komunah je bilo skupaj veliko ljudi. 
Komuni danes rečemo občina. 
Zemljiško gospostvo pomeni, da je zelo veliko zemlje imel en človek. 
Ta človek je bil zato zelo bogat. 
Takim ljudem so rekli zemljiški gospodje. 

 

 

 

Piranska komuna je imela štiri ribje rezervate. 
Rezervat je del zemlje na kopnem ali morju. 
Ribje rezervate so zemljiški gospodje oddajali v najem piranskim zasebnikom. 
Najem je, če si nekaj sposodiš za denar.  
Zasebniki so rezervate oddali v najem ribičem. 
Ribiči so najem rezervata plačali z ribami. 

 

Topo

 

Pred 1000 leti so ribe lovili z barkami. 
Barkam so rekli veslače. 
Barke so bile podobne čolnom, imele so vesla in včasih tudi jadra in krmilo. 
Barke so imele tudi sidro z vrvjo in pokrivalo za delanje sence iz platna.
Barkam so rekli tudi bragoci, bateli, topi, batelini in sanduli.
 

 

Besedilo: Darja Pajk.