Na njegovega veličanstva ladji

V avstrijski in avstro-ogrski vojni mornarici

Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod habsburško cesarstvo.
Habsburško cesarstvo je bila ena zelo velika država v Evropi.
Pod habsburško cesarstvo je spadalo veliko držav današnje Evrope.

 

 

Habsburško cesarstvo

 

Habsburžani so si zelo želeli imeti morje. 
Dostop do morja so dobili leta 1382, ko so dobili Trst.

To je pred skoraj 650 leti. 
Pozneje so dobili še veliko večji del Jadranske obale.
Po letu 1815, pred 200 leti so še bolj pričeli razvijati vojno mornarico. 
Vojna mornarica pomeni, da je več vojaških ladij. 
Vojaške ladje imajo topove.

 

Vojna ladja

Na vojaških ladjah so mornarji in častniki. 
Vojaške ladje so se vojskovale na morju.
Leta 1848 se ljudje niso več strinjali s tem, kako je urejeno življenje. 
Uprli so se. 
Benetke so se hotele pridružiti sedanji Italiji. 
Zato so habsburški cesarji odločili, da preselijo glavno vojaško pomorsko oporišče.
Najprej so ga preselili v Trst in nato v Pulj.
Fantje, ki so hoteli postati častniki, so hodili v šolo na Pomorsko vojno akademijo. 
Vojna akademija je posebna šola mornariške častnike.  
Častnik je pomorščak, ki na ladjah poveljuje.
Pomorščaki so ljudje, ki so zaposleni na ladjah in v mornarici.
Vojna akademija je bila nekaj časa v Trstu v Italiji.
Potem so vojno akademijo preselili v mesto Reka na Hrvaškem. 

Habsburžani na morju niso zaupali italijanskim vojakom.
Veliko pomorščakov na morju je bilo drugih narodnosti. 
Bili so Hrvati, Madžari, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Poljaki in Slovenci.

Veliko pomorščakov je bilo prostovoljcev. 
To pomeni, da so se sami odločili, da gredo v mornarico. 
Nekateri prostovoljci niso hodili v vojno akademijo. 
Ker so bili dolgo v vojski, so se veliko naučili, zato so dobili različne čine.
Čin v vojski pomeni, kaj vse znaš in kaj vse lahko delaš. 
Prostovoljci so lahko hodili v šolo, ne da bi plačali za šolanje.  
Z ladjami so lahko tudi potovali. 
Mornarica je imela dobre šole. 
Ko so bili mornarji v šoli, pa so tudi potovali zelo daleč.  
Zato se je veliko fantov odločilo, da postanejo pomorščaki. 

V zbirki vidimo, kako so pred 200 leti živeli slovenski pomorščaki. 
V muzeju vidimo veliko stvari iz Bitke pri Visu leta 1866. 
Vis je otok ob Hrvaški obali. 
Poveljnik te bitke je bil viceadmiral Vilhelm von Tegetthoff.
 

Viceadmiral Vilhelm von Tegetthoff

 

Viceadmiral je zelo visok vojaški čin.

 

 

Čini v mornarici Slovenske vojske

 

 

Rojen je bil v Mariboru. 
Maribor je mesto v Sloveniji. 
Veliko stvari je iz 1. svetovne vojne. 
Prva svetovna vojna je potekala od leta 1914 do leta 1918. 
To je pred 100 leti. 
Predmeti, ki jih vidimo, so last različnih slovenskih pomorščakov, med njimi tudi velikega admirala Antona Hausa.

 

 

Veliki admiral Anton Haus

 

 

Veliki admiral je najvišji čin v mornarici.
Razstavljeni so ladijski modeli.
Vidimo različne navtične predmete.
Navtični predmeti so razne ure, daljnogledi, metri, kompasi. 
Kompas je naprava, ki je zelo pomembna pri pomorskih potovanjih.

 

Kompas

 

Služi za določanje smeri neba.
Tako vemo, kje se nahajamo.
Ogledamo si lahko različne uniforme.
Uniforma pomeni obleka, značilna za poklic. 
Pove, kakšen položaj ima nekdo v službi.
Ogledamo si lahko tudi različne dnevnike,
V dnevnikih pišejo o vremenu in kje je ladja plula, kje je pristala. 
Vidimo tudi razne spominke, ki so jih pomorščaki prinesli s potovanj. 
Ogledamo si lahko tudi veliko predmetov, ki so jih uporabljali pomorščaki.
To so zapestnice, žlice, krožniki, kuhalnik, svetilka. 
Vidimo tudi veliko fotografij in slik.

 

Besedilo: Darja Pajk.