Predstavitev znanstvene monografije Kanček Vzhodne Azije
V petek, 27. februarja 2026, je v razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu v nabito polni dvorani potekala predstavitev znanstvene monografije Kanček Vzhodne Azije: spominski in okrasni predmeti v zapuščinah pomorščakov na Slovenskem (2025). Monografija je nastala v okviru projekta Osiroteli predmeti, obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slovenskem prostoru (J6-3133; 2021–2025), ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
V projektu je sodeloval tudi Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, ki je izdajo knjige podprl tudi finančno.
Uvodoma je zbrane nagovoril zgodovinar Pomorskega muzeja Piran dr. Flavio Bonin ter poudaril izjemno raziskovalno in kulturno vrednost monografije, ki osvetljuje doslej manj poznano poglavje slovenske pomorske dediščine. Sledile so poglobljene predstavitve urednic in avtoric prispevkov: dr. Nataše Vampelj Suhadolnik in dr. Maje Veselič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Bogdane Marinac iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in avtorice dr. Helene Motoh iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Sicer pa so svoje članke prispevali tudi drugi avtorji: Tina Berdajs, Klara Hrvatin, Katherine Anne Paul, Nataša Visočnik Gerželj in Chikako Shigemori Bučar, ki pa se predstavitve niso mogli udeležiti.
Avtorice so poudarile, da so z monografijo želele poglobiti in nadgraditi tematiko, ki je bila širši javnosti že leta 2023 prikazana na razstavi avtorice Bogdane Marinac z naslovom Kanček Daljnega vzhoda: predmeti iz Vzhodne Azije v zbirkah pomorščakov v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran.
V zborniku so podrobno predstavljeni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora, pripadniki različnih vojnih in trgovskih mornaric, prinašali s svojih potovanj od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja. Avtorice so govorile o njihovem izvoru, pomenu in vlogi v kulturnem okolju Vzhodne Azije ter o njihovem življenju po prenosu v novo okolje. Izpostavile so, da so se življenjske poti predmetov prepletale z zgodbami pomorščakov in njihovimi potovanji ter da predmeti razkrivajo njihovo kulturo zbiranja in nakupovanja.
Avtorice so poudarile, da so se poglobljeno posvetile tudi samemu poteku raziskav: od evidentiranja in dokumentiranja predmetov, terenskega dela, arhivskih raziskav in primerjalnih analiz do vzpostavljanja povezav med predmeti, njihovimi lastniki in širšimi zgodovinskimi okoliščinami. Izpostavile so posamezne predmete, ki izstopajo zaradi svoje redkosti, estetske vrednosti ali osebnih zgodb, povezanih z lastniki.
Opozorile so tudi na pomembno vlogo sodelavcev in posameznikov, ki so predmete posodili, prodali ali o njih posredovali dragocene informacije ter s tem prispevali k celovitejšemu razumevanju zbirk. Posebej so predstavile večje in zaokrožene zbirke, med njimi predvsem zbirko Ivana Skuška ml., ki je po svoji velikosti in raznolikosti izjemna med zbirkami pomorščakov in tudi med zbirkami vzhodnoazijskih predmetov v srednji in vzhodni Evropi. Zbirka je dragocen vpogled v zbirateljske ambicije lastnika, ki je želel na Slovenskem postaviti muzej kitajske kulture. Izpostavile so tudi razloge, zaradi katerih so lastniki predmete ohranjali – od spominske in čustvene vrednosti do simbolnega pomena, prestiža ali želje po reprezentaciji lastnih potovanj in svetovljanstva. Nenazadnje so opisale povezave med pomorščaki in njihove medsebojne stike, ki so vplivali na izbor predmetov in soustvarjali specifično zbirateljsko kulturo v pomorskem okolju.
V monografiji so predstavljeni tudi religijski predmeti, med njimi kip Smejočega se Bude, lesena kipca božanstev Shouxing itn., deli oblačil in orožja, predmeti, čajni servisi, albumi, razglednice in fotografije, pohištvo in različni drugi okrasni in uporabni predmeti.
Za tiste, ki se niso uspeli udeležiti predstavitve, je publikacija na voljo tako v spletni obliki na naslovu https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/806 kot v knjižni izdaji. Vabljeni k branju.
Monografijo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju in s finančno podporo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran.
Pripravili: Snježana Karinja in Bogdana Marinac
Fotografije: Snježana Karinja
