Petrinja - Primož Danilo

Danilo Petrinja - Primož (Petrinje 20. 2. 1922 - 26. 2. 2003)

 

Izšolal se je za mizarja. V letih 1942–43 je bil v italijanskem delovnem bataljonu, do konca vojne pa v NOB. Danilo Petrinja je prišel v Koper po aktivnem partizanskem obdobju in aktivnem desetletnem delu v Koprskem okraju in vodenju podjetij v Sežani, kjer se je tudi on srečal z ilegalno trgovino. Ker se je zameril tedanjemu predsedniku republiške vlade Borisu Kraigherju, je, tako trdi v svoji knjigi, postal žrtev političnih spletk in je njegova zaposlitev postala problem. Ponujali so mu več služb, vendar se je odločil, da gre po ukinitvi okraja Sežana v Koper. Tja se je preselil avgusta 1955 (Petrinja, 2001, 196–198). Od decembra 1956 do marca 1959 je bil direktor Vodne skupnosti Koper, od marca 1959 do aprila 1970 pa glavni direktor Luke Koper. Nato je bil direktor podjetij Troples in v obdobju 1972–76 Sermin, do 1983 pa svetovalec podjetja Iplas. Je avtor več knjig. Pisal je o dogodkih med 2. sv. vojno in o povojnem razvoju Primorske, zlasti Luke Koper. Leta 1970 je kot direktor Luke Koper dobil nagrado Borisa Kraigherja za gospodarske uspehe trajnega pomena. Predsedstvo Jugoslavije ga je ob njegovi 60-letnici odlikovalo z Redom bratstva in enotnosti z Zlatim vencem, leta 1980 pa ga je Skupščina Republike Slovenije imenovala za člana Sveta Republike. Umrl je 26. 2. 2003.

 

Nadja Terčon

 

(Enciklopedija Slovenije 8, 1994, geslo Petrinja Danilo, B. Se., 329)