Preskočite na vsebino

Kartografska zbirka

Pomorski muzej Piran hrani izjemno bogato Zbirko pomorskih kart. 
Reforme v gospodarski, kulturni, šolski in drugi politiki Habsburške monarhije, ki so bile vpeljane pod vladavino Marije Terezije, so v času Jožefa II. omogočile  odprtje številnih šol, ki so omogočale izobraževanje širših slojev prebivalstva, kar je hkrati povzročilo tudi veliko zanimanje za kartografska dela. V času Jožefa II. se je začela prva topografska izmera avstrijskih dežel, imenovana »jožefinska meritev«, ki je potekala v letih od 1764 do 1787. Prav v tem času se pojavijo prve šolske in poštne karte. V času Ilirskih provinc so francoski inženirji hidrografije opravili prve hidrografske izmere vzhodne jadranske obale. Od 1806 do 1869 je potekala »franciscejska meritev« avstrijskih dežel, v kateri so podane osnove mnogim pomorskim kartam, ki jih hrani PMSMP. 
Zbirka pomorskih kart različnih dimenzij je bila natisnjena med letoma 1833 in 1952; te pokrivajo vsa svetovna morja in obale ob njih. Pomorske karte prikazujejo posebnosti nekega plovbnega območja in dela obale, vidnega z ladje, ki so pomembne za varno in ekonomično plovbo. Na hidrografskem delu kart so prikazane vse morfološke značilnosti morskega dna, od globine morja in sestave morskega dna do grebenov, nanosov in plitvin, otokov in otočij, svetilnikov, morskih tokov ter neštetih nevarnosti za plovbo. Večkrat so narisane tudi magnetne rože, ki omogočajo hitro orientacijo na kartah. Topografski del karte prikazuje karakteristike obale in obalnega pasu. Prikazane so oblike zemljišča ter vse geodetsko, orientacijsko ali drugače pomembne točke; označene so s simboli in kraticami. Hidrografski in topografski del kart deli med seboj obalna črta. Vsaka karta je izdelana v določenem merilu, odvisno od njenega namena in področja, ki ga zajema, so pa bistvenega pomena za varno in ekonomično plovbo.