Arheologija - Kaštelir - Korte nad Izolo

Severozahodno od naselja Korte pri Izoli leži Kaštelir. Pobočje Kaštelirja so kmetje z željo, da bi zaščitili rodovitno prst, uredili teraso, a so ob urejevanju posameznih terasastih zaplat zagotovo uničili marsikatero najdbo. Arheološke raziskave in izkopavanja v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja na Kaštelirju je vodila Elica Boltin Tome. Prve raziskave so potekale že med letoma 1956 in 1957, ko je Pomorski muzej Piran deloval še kot Mestni muzej Piran (leta 1967 je bil preimenovan v Pomorski muzej).
Odkriti drobni predmeti so bili zelo fragmentarno ohranjeni. Po podrobnejšem kasnejšem pregledu izkopanega materiala je Maša Sakara Sučević ugotovila, da nekaj arheoloških najdb iz teh izkopavanj sodi v srednjo bronasto, pa tudi v starejšo bronasto dobo in celo v neolitik.Arheološki material, v katerem je zastopano veliko uvoženih predmetov, nazorno kaže na razvito plovbo in medsebojne kontakte prebivalcev ob Jadranu.
Ob prazgodovinskih najdbah so bile v sondah na vzhodnem in zahodnem delu Kaštelirja odkrite tudi rimskodobne najdbe: fragmenti ročajev, ustij, dna, ostenja rimskih amfor, rimske keramične oljenke, stekleni balzamariji, fragmenti rimskih strešnikov, železnih žebljev ... Glede na terensko situacijo in same najdbe je Elica Boltin menila, da gre tukaj za grobno jamo, ki je bila izkopana v plasti fliša, v njenem spodnjem delu je bilo najdenih tudi nekaj fragmentov ožganih kosti, zgoraj pa deli okostja in lobanje.
V Pomorskem muzeju Piran hranimo še nekaj predmetov, ki so bili naključno najdeni na Kaštelirju po letu 2005, vendar pa večino najdb, ki so bile tam izkopane po letu 2010, hrani Pokrajinski muzej Koper.