Slovenski brodovi / Slovenske ladje 6+11

Razstava Pomorskega muzeja Piran o 6 ladij Splošne plovbe & 11 ladij Splošne plovbe zgrajenih v ladjedelnici Uljanik v Pulju

Kaštel, Zgodovinski in pomorski muzej Istre, Pulj

14. 7. 2023  -31. 12. 2023

Avtorica: kustosinja Duška Žitko, muzejska svetnica
Strokovni svetovalec: Jože Utenkar, kapitan dolge plovbe 

 

Razstavo SLOVENSKE LADJE, 6 ladij Splošne plovbe smo prvič postavili v palači Gabrielli v Piranu v okviru Poletne muzejske noči junija 2019. Takrat se je zaključil petletni medinstitucionalni projekt, ko so bile vsako leto z razstavami najširši javnosti predstavljene ladje Splošne plovbe, ki so izhajale v seriji šestih znamk SLOVENSKE LADJE.

 

V floti 86 ladij SPLOŠNE PLOVBE so imele prav poseben pomen naslednje: 
prva ladja Splošne plovbe, motorna tovorna ladja MARTIN KRPAN, prva slovenska čezoceanska parna tovorna  ladja ROG (I), prva linijska čezoceanska tovorna motorna ladja PIRAN (I), večnamenska tovorna motorna ladja MARIBOR, ena izmed petih sestrskih ladij tipa Concord, linijska tovorna motorna  ladja LJUBLJANA (III), ki je vzdrževala linijo MEDPAC, ter motorna tovorna ladja PORTOROŽ (IV) za prevoz razsutega tovora, zadnji nakup Splošne plovbe leta 2011.
Poleg teh na razstavi kratko opisujemo tudi vse ladje soimenjakinje izbranih šestih ladij: KRPAN, ROG (II), PIRAN (II), MARIBOR (II), LJUBLJANA (I), LJUBLJANA (II), LJUBLJANA (IV), PORTOROŽ (I), PORTOROŽ (II) in PORTOROŽ (III).

 

Razstava SLOVENSKE LADJE je leta 2020 gostovala v Pokrajinskem muzeju v Kočevju, leta 2019 na Poletno muzejsko noč je bila odprta v Medobčinskem muzeju v Kamniku v gradu Zaprice, kjer je bila dopolnjena z vsebinsko bogato razstavo o tovorni motorni ladji KAMNIK (tipa Concord).  

 

Za gostovanje razstave v Zgodovinskem in pomorskem muzeju Istre v Pulju smo razstavo razširili in v njej predstavljamo 11 ladij, ki so bile po naročilu Splošne plovbe med letoma 1959 in 1987 zgrajene v ladjedelnici Uljanik v Pulju.
To so bile ladje Goranka, Korotan in Trbovlje (skrajšano KTG) za prevoz tovora v prosti plovbi. V floti Splošne plovbe so plule vse svoje življenjsko obdobje. Sledila jim je motorna ladja za prevoz razsutega tovora Bela krajina, ki je bila največja ladja v floti Splošne plovbe in tudi največja v jugoslovanski trgovski mornarici. Za njo sta bili zgrajeni sestrski ladji Ljubljana (II) in Ljutomer, prvi pravi linijski ladji. Postojna (I) in Portorož (I) sta bili motorni linijski in tudi sestrski ladji za prevoz splošnega tovora, Kras (I) pa motorna ladja za prevoz razsutega tovora in hlodovine. Po letu 1968 je bila Splošni plovbi onemogočena gradnja ladij v domačih ladjedelnicah. Portorož (II), motorna ladja za prevoz razsutega tovora, hlodovine in kontejnerjev, je bila po 18 letih prva ladja, spet zgrajena “doma”, sledila ji je sestrska motorna ladja Piran (II), ki je zadnja ladja Splošne plovbe, zgrajena v ladjedelnici Uljanik v Pulju leta 1987. 

 

Razstava v Pulju na sodoben, multimedijski način predstavlja kar 27 ladij Splošne plovbe, torej velik del naše zelo pomembne pomorske zgodovine in dediščine edinega ladijskega prevozniškega podjetja, njene pomorščake in dragoceno pomorsko snovno in nesnovno dediščino.

Na ogled so ladijski modeli, instrumenti z ladij, umetnine z ladij, razstavo oživljajo in vsebinsko dopolnjujejo multimedijski ekrani z video-projekcijami in animacijami, dokumentarnimi filmi pomorščakov Gregorja Strmčnika, Borisa Vidmarja in njunih kolegov pomorščakov ter drugo gradivo v hrambi Pomorskega muzeja Piran, Splošne plovbe Portorož, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Pokrajinskega muzeja Maribor, Arhiva RS, arhiva RTV SLO in številnih pomorščakov. Na razstavi je na ogled tudi film Navigare necesse est, ki je nastal v režiji Radovana Čoka, v produkciji ARSMEDIA d.o.o.
 
Razstava opozarja na zgodovinsko vlogo Splošne plovbe ter pomen njenega nadaljnjega obstoja za ohranitev slovenskega pomorstva. Poudarjena je tudi nuja po celostni zaščiti predmetne pomorske dediščine Splošne plovbe, ki poleg ladijskih modelov in navtičnih instrumentov, številnih likovnih del, daril poslovnih partnerjev obsega tudi raznovrstno pomorsko zgodovinsko gradivo. To edinstveno pomorsko zbirko je treba v celoti ohraniti in jo ponovno, v čim večjem obsegu, predstaviti javnosti.

 

V današnji situaciji je kruto resnična in boleča vodilna misel razstave: Narod brez plovbe je ptica brez kril, ki jo je izrekel ustanovitelj in ravnatelj Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, dr. Miroslav Pahor (1922–1981).

 

Razstava je nastala v sodelovanju s Pošto Slovenije, Splošno plovbo, Filatelistično zvezo Slovenije, Filatelističnim numizmatičnim društvom Piran-Portorož, Filatelističnim numizmatičnim društvom Maribor, Občino Piran, Mestno občino Maribor, Fakulteto za pomorstvo in promet Portorož, Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran, Združenjem poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu, Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani, Pokrajinskim muzejem v Mariboru, Pomorskim muzejem v Kotorju, RTV SLO, Arhivom Slovenije ter številnimi pomorščaki, strokovnimi sodelavci, donatorji in sponzorji.

 

Prispevek na hrvaški tv si lahko ogledate na spodnji povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=CfCwBG20_dk