Skrivnosti Fizin

V Pomorskem muzeju v Piranu je bila v času od 17. decembra 2021 do 1. oktobra 2022 na ogled občasna arheološka razstava "Skrivnosti Fizin". Razstavo so pripravili Pomorski muzej Piran in partnerji, ki so združeni v Podvodnem arheološkem konzorciju – Zavod za podvodno arheologijo, Skupina STIK, Oddelek za arheologijo FF UL, Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter podjetji Avgusta in Cpa-Potapljanje Servis. 

Idejna zasnova: Snježana Karinja, Andrej Gaspari; Koordinatorka razstavnega projekta: Snježana Karinja; Avtorji besedil razstave: Snježana Karinja, Andrej Gaspari, Rene Masaryk, Matej Draksler, Verena Vidrih Perko, Jaka Bizjak, Iris Bekljanov Zidanšek, Ajda Purger, Mojca Fras; Sodelavci:Veronika Bjelica, Maruša Bizjak, Blanka Štibilj, Ajda Purger, Daniela Milotti Bertoni, Damjana Kodarin; Tolmačenje v slovenski znakovni jezik: Maja Kuzma Ganić; Foto: Andrea Kiss, David Badovinac, Arne Hodalič, Andrej Gaspari, Miran Erič, Matic Perko, Borut Slokan, Mihael Huszar, Danijel Germek, Jasna Štajdohar, Andrej Blatnik; Risbe: Matej Draksler, Petra Jendrašić, Rudi Krže Volčič, Ilonka Hajnal; Batimetrični posnetek in vizualizacija kamnitih struktur in maon: Sašo Poglajen; 3D-modeliranje arheoloških situacij: Tomaš Kiss, Zavod za Podvodno Arheologijo; Pedagoški kotiček: Veronika Bjelica, Ajda Purger, Snježana Karinja; Oblikovanje in priprava za tisk: Milena Oblak Erznožnik.   

Z razstavo  opozarjamo na pomembnost podvodnih arheoloških raziskav, odkritij in njihove interpretacije, napredek v tehnikah in metodologiji dokumentiranja, varstva arheoloških spomenikov in dediščine nasploh. V Fizinah je bilo odkrito več tisoč drobnih arheoloških najdb, ki jih hrani Pomorski muzej, marsikatero pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi na stalni razstavi. Mnoge so na videz precej neugledne, pa vendar s svojim izvorom na oddaljenih obalah Sredozemlja vedno znova kažejo, da je morje tisto, ki povezuje in predstavlja širno okno v svet. Antični naselbinski kompleks s pristaniščem in ribogojnico v Fizinah je eno najzanimivejših arheoloških najdišč na obali slovenske Istre. Prostor med Rtom Bernardin in skladišči soli v zahodnem delu Portoroškega zaliva je bil  zaradi svoje lege na vznožju prisojnih pobočij slemena pod Šentjanami in Belim Križem, ki je bila dobro zavarovana pred severnimi vetrovi, poseljen vsaj od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. do 6. /7. stoletja n. št. 

Že med prvimi podvodnimi raziskavami in izkopavanji Pomorskega muzeja Piran (takrat še Mestnega muzeja) v sodelovanju s Centrom za podvodna raziskovanja pod vodstvom arheologinje Elice Boltin-Tome v letih 1963–1964 so bile odkrite številne keramične najdbe, med njimi tudi skorajda v celoti ohranjene amfore. Podvodni pregled in sondiranja je opravil muzejski preparator in potapljač Mihael Huszar. To je bil čas, ko so v Piranskem zalivu pri Savudriji potekala izkopavanja rimskodobne potopljene ladje pod vodstvom Arheološkega muzeja Istre in si je sodobna podvodna arheologija začela utirati pot. Nekateri sodelavci Pomorskega muzeja so sodelovali tudi pri teh izkopavanjih in si pridobivali znanje in izkušnje.

Ponoven pregled podmorskega najdišča v Fizinah je potekal v letih 1984 in 1985. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran ga je opravila potapljaška skupina Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljeno delo je prineslo še nekaj izpovednih najdb in dopolnjena opažanja. Poznavanje gradbenih značilnosti, obsega in kronologije ter namembnosti naprav pod morsko gladino pa so poglobile raziskave Skupine za podvodno arheologijo v letih 2004 in 2005. Batigrafskim meritvam s sonarjem, strukturnemu pregledu in geodetski izmeri kamnitih zidov z ruševino je leta 2005 sledilo podvodno izkopavanje sonde v vogalu vzhodnega prostora objekta. Še natančnejše podatke o obsegu in oblikovanosti morskega dna na širšem območju najdišča so prispevale meritve z večsnopnim sonarjem, ki jih je leta 2006 opravilo podjetje Harpha Sea.

Zaščitna podvodna izkopavanja v Fizinah, ki jih je zaradi prenove pomola v zahodnem delu zaliva maja 2017 ter med oktobrom in decembrom 2018 opravila ekipa Podvodnega arheološkega konzorcija pod vodstvom Zavoda za podvodno arheologijo, so prispevala nepričakovano izpovedne ostanke o antični rabi tega dela obale. Vse kaže, da so pristanišče v času razcveta priobalne naselbine v 4. in prvi polovici 5. stoletja razširili na prej nezasedeni del v severozahodnem delu zaliva, kjer so nato pred novo nasuto obalo uredili dodatne priveze.

Podvodne arheološke raziskave so se nadaljevale leta 2021 zaradi načrtovanega povečanja pomola in ureditve akvatorija. Izkopavanja je od septembra do novembra ponovno opravljala združena ekipa strokovnjakov iz inštitucij, povezanih v Podvodnem arheološkem konzorciju, ki se mu je pridružil Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.