Admiral in japonski paravan
Veliki admiral Anton Haus in japonski paravan
V Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran je bila 20. marca 2026 odprta nova občasna razstava z naslovom »Admiral in japonski paravan«, ki bo na ogled do srede julija 2026.
Povod za razstavo avtorice Bogdane Marinac je bilo restavriranje dveh od štirih delov japonskega paravana, ki ga je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran leta 2018 odkupil od družine Trenz iz Šentjerneja.
Paravan, ki je bil izdelan med letoma 1900 in 1902, ima na eni strani vezenine na svilo z motivi cvetlic, ki prinašajo srečenosne želje, na drugi strani pa slike na svilo z motivi ptic in rastlin, ki simbolizirajo štiri letne čase. Avtor slik je japonski slikar Yamada Ōsai (1821–1846). Lesen lakiran okvir s polkrožno izbočeno zgornjo stranico in nogicami na dnu nakazuje na to, da je bil paravan prilagojen uporabi in okusu Evropejcev.
A paravan za muzej ni pomemben le zaradi njegove starosti, umetniške vrednosti, pripovedi o kulturi Vzhodne Azije ter medkulturnih stikih in vplivih temveč predvsem zaradi povezave z velikim admiralom avstro-ogrske vojne mornarice Antonom Hausom (Tolmin 1851–Pulj 1917), ki velja za eno najpomembnejših osebnosti avstro-ogrske vojne mornarice. V zgodovino se je zapisal predvsem kot odličen strateg in preudaren poveljnik mornarice med letoma 1913 in 1917.
V Vzhodni Aziji, od koder je prinesel več predmetov, je bil kot poveljnik korvete Donau in nato oklepne križarke Kaiserin und Königin Maria Theresia in Vzhodnoazijske eskadre med letoma 1901 in 1902. O tem, da je bil prav v tem času izdelan paravan, govori časopisni papir z datumom februarja 1900, ki je bil med restavriranjem najden v paravanu.
Anton Haus je pred vstopom v mornarico živel v Tolminu, Novem mestu in Ljubljani, pogosto pa je z družino zahajal na dvorec Draškovec pri Šentjerneju, od koder je bila tudi njegova žena, sestrična Ana, rojena Trenz. Pri dedičih družine Trenz se je zato ohranil del njegove zapuščine.
Na razstavi je v ospredju japonski paravan s svojo večplastno pripovedjo o kulturi izvornega okolja, o stikih Antona Hausa in drugih pomorščakov z Vzhodno Azijo in o vlogi paravana v novem okolju. Med razstavljenimi predmeti je tudi več drugih predmetov, ki jih je Anton Haus prinesel iz Vzhodne Azije kakor tudi pisma in drugi viri, ki pripovedujejo o njegovem življenju in vlogi v vojni mornarici ter o njegovi povezavi s sorodniki na slovenskih tleh.
Poseben del razstave je namenjen zahtevnim konservatorsko-restavratorskim posegom na paravanu, izvedenih na delavnici konserviranja-restavriranja japonskih paravanov v Arhivu Republike Slovenije leta 2025. Delavnico, ki je bila namenjena restavratorjem-konservatorjem za tekstil in papir, je vodil priznani restavrator za tekstil Howard Sutcliffe (ZDA). Poleg Arhiva Republike Slovenije so jo organizirali tudi Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, Društvo restavratorjev Slovenije in Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran.