Preskočite na vsebino

Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948-1996

Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948-1996

 

Gostujoča razstava Pokrajinskega arhiva Koper

Urednica dr. Jedert Vodopivec Tomažič

 

v Infocentru Monfort v Portorožu od 30. aprila do 13. junija 2022

 

Nosilec projekta je Pokrajinski arhiv Koper, avtorica razstave in urednica istoimenske publikacije je dr. Jedert Vodopivec Tomažič s sodelavci in pričevalci. Razstava je že gostovala v Mali loži v Kopru (8.4.- 29.4.2021). in Pokrajinskem arhivu Koper (5.5 - 31.5. 2021) ter v Mestni knjižnici v Izoli (1.2 - 28.2.2022), ker pa je Istrabenz deloval tudi na območju Občine Piran se je zdelo smiselno predstaviti razstavo tudi tukajšnji javnosti.

 

Razstava je posvečena Istrabenzu, enemu izmed nekdaj pomembnih koprskih, primorskih in slovenskih podjetij. Namenjena je dodatni osvetlitvi in predstavitvi razvoja in delovanja podjetja od njegove ustanovitve leta 1948 do zaključka lastninskega preoblikovanja podjetja leta 1996. Na podlagi zbranega fotografskega, pisnega, avdiovizualnega in drugega arhivskega gradiva so kronološko predstavljena obdobja nastanka in razvoja podjetja ter njegovi zaposleni, posebej pa so izpostavljene raziskave dejavnosti in poslovanja v obdobju, ko je bil Istrabenz v t. i. družbeni lasti. 

 

Ideja se je porodila že nekaj let prej, ko so o nekdanjih primorskih podjetjih začeli postavljati razstave, izdajati publikacije, snemati dokumentarne filmske zapise in podobno. S tem so želeli ohranjati zgodovinski spomin na čas, ko je na Primorskem gospodarstvo po drugi svetovni vojni začelo rasti »skoraj iz nič«.  Ker je Istrabenz sodil med pomembnejša gospodarska podjetja našega območja, je urednica menila, da bi si podjetje in njegovi nekdanji zaposleni, ki so ga pomagali ustvarjati in graditi, zagotovo zaslužili takšno priznanje. 

 

Publikacija in razstava sta tudi prispevek k obeleženju obletnice osamosvojitve Slovenije leta 1991.

 

Razstava je dopolnjena z gradivom o Angelu Grudnu, prvemu direktorju Istrabenza. 
Za to zelo zanimivo gradivo je urednica izvedela šele po izidu publikacije, ko je bil objavljen prispevek v Primorskem dnevniku. Po tej objavi je gospod Henrik Gruden iz Trsta, nečak Angela Grudna sporočil, da hrani gradivo, ki se nanaša na njegovega strica Angela Grudna. 
Z dovoljenjem Borisa Grudna, sina Angela Grudna, so bili dokumenti skenirani v Pokrajinskem arhivu Koper, kjer so tudi hranjeni in tokrat predstavljeni na razstavi

 

Vabljeni k ogledu razstave v Infocenter Monfort, vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10. do 14. ure.

 

Nekaj misli, ki so jih zapisali bivši zaposleni: 

 

»Te vrstice so namenjene mlajšim članom kolektiva, ki bodo kot nasledniki pri tem podjetju šli skozi čas in bodo prebirali te strani in iz teh spoznali bodo njih in veličino dela, ki je bila opravljeno. Da pa bo to delo popolno in pravilno ocenjeno, naj se ta knjiga hrani in izpolnjuje iz leta v leto, ker le tako bo služila svojemu namenu.« (Angel Gruden, prvi direktor 1948-1951, zapisal leta 1957)

 

»…Nikoli nisem pomislil, da bi zapustil  Istrabenz, neglede na druge ponudbe. Istrabenz je bil moj drugi dom z vsemi družinskimi člani, ki smo jih tvorili kot sodelavci.« (Požrl Peter, vodja komerciale)  

 

»Sedaj, ko sem v pokoju, se večkrat spomnim dela v Istrabenzu in zadnja leta pri najemnikih črpalk. Lahko povem, da smo bili na Istrabenzu spoštovani in priznani delavci ter zaupanja vredni. Posebej mi je v spominu ostala posebnost vodilnih ljudi iz uprave, da so nas vse delavce poznali po imenu in priimku. Lepo sem se počutil takrat in danes, da sem bil v družini Istrabenza prepoznan in spoštovan.« (Franc Cvetrežnik, črpalkar) 

 

»Vzdušje v ospski ekipi in tudi drugih je bilo enkratno, naša druženja so postala stalnica pri nas črpalkarjih in v samem podjetju Istrabenz. Predvsem bi poudaril, da smo bili zaposleni istih let in naša povezanost je prestopila meje podjetja, saj smo si veliko pomagali pri gradnji naših domov in spletli prijateljske vezi tudi med našimi družinami. Skratka, veliko prijateljstvo in sloga, ki je segala do vodilnih v podjetju. … Če poenostavim, delal si, kot da delaš zase.« (Dušan Starman, črpalkar)

 

»Žal se je družinsko vzdušje in tovarištvo v podjetju po letu 1995, s prihodom sprememb, dodobra spremenilo. Do omenjenega leta je bilo veselje in ponos delati v podjetju Istrabenz. No, naj za konec povem, da imam zelo lep spomin na leta, ki sem jih preživel v Istrabenzu. In danes, ko se ozrem nazaj, še kako drži star pregovor, »da se kokoš, ki nosi zlata jajca, ne prodaja«. (Lojze Hočevar, vodja službe varstva pri delu)