Razstava »od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948–1996«

Pomorski muzej – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano v svoji dislocirani enoti v Monfortu, nekdanjem skladišču soli, gosti razstavo

»od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948–1996«.

 

Razstava je na ogled od 30. aprila do 13. junija 2022.

 

Nosilec projekta je Pokrajinski arhiv Koper, avtorica razstave in urednica istoimenske publikacije je dr. Jedert Vodopivec Tomažič s sodelavci in pričevalci.

 

Istrabenz je sodil med pomembnejša gospodarska podjetja na Primorskem, kasneje pa tudi širše po Sloveniji, zato smo menili, da si podjetje Istrabenz in njegovi nekdanji zaposleni, ki so ga pomagali ustvarjati in graditi, zaslužijo predstavitev z razstavo in publikacijo.

 

Glede na dejstvo, da je to podjetje delovalo tudi na območju Občine Piran smo se odločili, da po predstavitvi v Mali loži v Kopru in Pokrajinskem arhivu Koper, Mestni knjižnici v Izoli, razstavo postavimo tudi v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu.

 

S projektom »od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948–1996« predstavljamo njegovo dejavnost in poslovanje v obdobju, ko je bil v družbeni lasti: od ustanovitve podjetja leta 1948 do zaključka njegovega lastninskega preoblikovanja leta 1996, kajti gradivo, ki je nastalo po vpisu družbe v sodni register kot zasebna lastnina, ni več v pristojnosti javnih arhivov.

 

Ker arhiv podjetja ni ohranjen v celoti in ni prevzet v pristojni arhiv, smo na razstavi in v publikaciji zajeli zgodovinsko ozadje, pričevanja nekdanjih zaposlenih ter nam dostopno ohranjeno pisno, fotografsko, avdiovizualno in drugo arhivsko gradivo, ki se nanaša na podjetje Istrabenz v tem obdobju.

 

Razstavo smo zasnovali kronološko. Na njej so na podlagi zbranega fotografskega gradiva predstavljena obdobja nastanka in razvoja podjetja, njegovi zaposleni in kratka kronologija Istrabenza. Razstava v nekdanjem skladišču soli Monfort je dopolnjena z gradivom o Angelu Grudnu, prvem direktorju Istrabenza (1948-1951), ki smo ga pridobili v času po predstavitvi v Pokrajinskem arhivu Koper in je tokrat prvič javno na ogled.  

 

Publikacija, ki vsebuje 232 strani, je zasnovana  drugače kot razstava. V uvodnem delu mag. Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper (PAK), predstavi zakonodajni okvir obravnave arhivskega gradiva gospodarstva in področje kadrovske in prostorske problematike arhivov oz. Pokrajinskega arhiva Koper in razloge zakaj v Pokrajinskem arhivu Koper ni arhiva Istrabenza; dr. Jedert Vodopivec Tomažič, urednica publikacije, pa osvetli ozadje nastanka tega projekta in iskanja arhivskih virov.

 

V drugem delu trije priznani slovenski zgodovinarji, dr. Deborah Rogoznica, dr. Nadja Terčon in dr. Aleksander Lorenčič, ki se v svojem raziskovalnem delu posvečajo gospodarski tematiki, na podlagi dolgoletnih raziskav arhivskega gradiva predstavijo razvoj gospodarstva na primorskem območju, ki je bilo po zaključku 2. svetovne vojne močno odvisno od nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. 

 

V tretjem pričevalskem delu je Ivan Simčič, kustos - zgodovinar iz Pokrajinskega muzeja Koper, pripravil in uredil pričevanja nekdanjih Istrabenzovih zaposlenih oz. njihovih svojcev.

 

V zadnjem, dokumentacijskem delu smo iz nam znanih podatkov pripravili predstavitev vseh štirih direktorjev: Angela Grudna (1948 –1951), Antona Vodopivca (1951–1974), Jordana Klabjana (1984–1988) in Janka Kosmine (1974–1984, 1988–1996). Sledi pregled TV prispevkov, ki omenjajo Istrabenz, od začetka TV Slovenija leta 1958 do leta 1996. Za konec je podana še daljša kronologija podjetja Istrabenz Koper od ustanovitve leta 1948 do zaključka privatizacije leta 1996.

 

Publikacijo je mogoče kupiti na razstavnem mestu v Monfortu, v Pomorskem muzeju Piran ter v Pokrajinskem arhivu Koper.