Piranski kodeks

Piranski kodeks Pietra Coppa »De summa totius orbis« je tako po vsebinski kakor tudi po materialni podobi sestavljen iz dveh delov, to je iz rokopisnega tekstovnega dela in lesoreznih tiskanih zemljepisnih kart. Dela se med seboj razlikujeta po vsebini, vrsti zapisa, papirju, obliki, načinu vezanja ter po stopnji poškodovanosti. Prvi - tekstovni del je težko berljiv in na mnogih mestih močno poškodovan. V drugem - tiskanem delu pa so opazne zlasti raztrganine ob pregibnem sredinskem delu in ponekod porjavelost in preperelost papirja.

Piranski kodeks je bil prvič kot eksponat stare piranske Biblioteche civiche restavriran v Vatikanski knjižnici v Rimu konec leta 1920, na pobudo ali s pomočjo prof. Maria Stenta, ki je bil takrat direktor Naravoslovnega muzeja (Museo di Storia Naturale) v Trstu. V tistem času je Attilio Degrassi pripravljal svojo študijo. V piranski biblioteki mu je takratni direktor prof. Domenico Vatta omogočil, da si je kodeks tudi večkrat ogledal ter ga znanstveno preučil. Prof. Vattta pa je kodeks tudi odnesel v Trst, kjer so karte fotografirali. Fotografiranje so opravili v Muzeju za zgodovino in umetnost (Museo di Storia ed Arte) v Trstu. To lahko razberemo iz Degrassijeve zahvale direktorju tega muzeja prof. Pieru Sticottiju in fotografu, uslužbencu muzeja gospodu Opigliu. Predvidevamo, da je bil kodeks takrat fotografiran prvič, v Degrassijevem članku pa fotografija karte Istre tudi prvič objavljena.

Drugič je bil kodeks kljub razmeroma dobremu stanju restavriran leta 1983 v Arhivu Socialistične republike Slovenije v Ljubljani (danes Arhiv Republike Slovenije) pod vodstvom Nade Majcen, pred tem pa v Zgodovinskem arhivu Ljubljane najprej mikrofilman, kar je opravila Darinka Mladenović. 

Od izvirne vezave sta delno ohranjena le pergamentna prevleka in preplet obeh kapitalskih vezic na prevleki. Kljub dvojnemu restavriranju pa so na njem trajne poškodbe. Tekstovni del je zaradi korozivnega železotaninskega črnila težko berljiv in na mnogih mestih že precej poškodovan. Končna stopnja poškodbe, nastale zaradi korozivnega delovanja železotaninskega črnila, se kaže kot popolna prežrtost papirja in s tem izguba besedila. Ponekod je dobro vidna tudi tekstura svilene tkanine, s katero je utrjen tekstovni del kodeksa.
Listi tekstovnega dela so bili ob prvem konservatorskem posegu po celotni površini utrjeni s tanko prosojno svileno tkanino, katere niti segajo prosto prek robov listov. Poškodbe na kartografskem delu so manj izrazite kot na tekstovnem delu. Poškodovana mesta so najbolje vidna na hrbtnih straneh kart.

Literatura: 

Petrus Coppus fecit: De summa totius orbis, razstava in publikacija, Piran, 2001.
Petrus Coppus fecit: De summa totius orbis, publikacija, Piran, 2006.

Terčon Nadja, Bonin Flavio, Čerče Peter: Petrus Coppus fecit : Pietro Coppo - življenje in delo : predstavitev piranskega kodeksa De sum[m]a totius orbis = Pietro Coppo - la vita e l'opera : presentazione del codice piranese De summa totius orbis, Piran, 2001, 7-22.

Vodopivec Jedert: Materialna podoba Piranskega kodeksa Pietra Coppa De sum[m]a totius orbis = Il materiale e la struttura del Codeice Piranese di Pietro Coppo De sum[m]a totius orbis, Pirano, 2001, 23-35.

Nadja Terčon