Interpretacija dediščine skozi mite in zgodbe v Monfortu

Prvi del delavnice je bil posvečen muzeološki naravi predmetov – kot nosilcev kulturne, simbolne in družbene identitete. Ddr. Verena Perko je na duhovit način ob spremljavi slikovnega gradiva  predstavila temeljno misel: predmeti niso le materialni ostanki preteklosti, temveč imajo »dušo« – so nosilci spomina, sredstvo komunikacije in vez med posameznikom ter skupnostjo.

V drugem delu je nadaljevala s predstavitvijo osnov učinkovitega javnega nastopanja in veščin pripovedovanja zgodb, kar omogoča samozavestno posredovanje vsebin tudi širši javnosti. Dotaknila se je tudi mitov, ki v sebi nosijo globoke simbolne pomene, ter pojasnila, kako se miti razlikujejo od pravljic.

Tretji del delavnice je bil namenjen praktičnemu delu – vsak udeleženec je dobil kopijo dediščinskega predmeta, ki jih je za to priložnost zbrala Jana Puhar iz Pokrajinskega muzeja Brežice, in jo vključil v svojo osebno interpretacijo zgodbe predmeta.

Ta del je bil zelo zanimiv. Ob domišljijskih in pestrih improviziranih pripovedih vseh udeležencev o zgodbah predmetov smo prisluhnili tudi Špeli Pahor, ki je predstavila kamišibaj o sv. Juriju. Na koncu je Jana Puhar z vsemi navzočimi opravila kratek intervju, v katerem so udeleženci delili svoje vtise o tej obliki organizacije delavnice. Delavnica je tako ponudila bogato izkušnjo, ki je združila teoretično znanje, ustvarjalnost in interakcijo, ter pokazala, kako lahko dediščinski predmeti oživijo skozi zgodbe, ki jih pripovedujemo.

Kot je poudarila ddr. Verena Perko: »Dediščina je temeljni narodov identitetni, izobraževalni, razvojni in politični kapital. A še pomembnejše – dediščina nam pomaga prepoznati sebe in druge.« Dogodek je znova potrdil, da ima pripovedovanje močno vlogo pri interpretaciji in prepoznavanju kompleksnih sporočil, izluščenih iz predmetov. Pripoved ni le oblika umetnosti, temveč orodje za povezovanje, razumevanje in delovanje.