Solinarske zgodbe ob krušni peči in filmskem platnu
18. 6. 2025 je v Muzeju solinarstva potekal drugi dogodek v okviru šeste izvedbe projekta Solinarska kulinarika.
V krušni peči Muzeja solinarstva je ponovno zadišalo po sveže pečenem kruhu, ki ga je spekla Anita Dessardo, ki je že vse življenje povezana s solinami. Že kot otrok je svojemu očetu nosila kosilo v soline, kasneje pa je pomagala možu pri solinarskem delu v solinah v Luciji in Sečovljah. Zaposlena je bila tudi v nekdanjih skladiščih soli v Portorožu, sprva v pakirnici, nato kot kuharica v menzi.
Na tokratnem dogodku je predstavila celoten postopek priprave kruha, od gnetenja testa do peke. Zanimive podrobnosti in posebnosti tradicionalne peke kruha v solinah nekoč so z obiskovalci delili tudi člani etnografske skupine Solinarska družina.
Sledil je ogled filma Zgodba o soli, ki so ga leta 2004 ustvarili Vesna Črnivec, Igor Žabjek in Primož Pipan. Na dogodku je sodeloval tudi dr. Primož Pipan, znanstveni sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter član projektne skupine projekta Zrno soli, kristaliziranje sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost, katerega nosilec je Znanstveno raziskovalno središče Koper – že drugo leto eden od soorganizatorjev projekta Solinarska kulinarika.
Po ogledu filma je dr. Pipan predstavil etnološko-renovacijske prostovoljne tabore, ki jih je več let vodil v Muzeju solinarstva. Zamisel za mednarodne delovne tabore v Sečoveljskih solinah se je porodila njemu in sošolcu, takaratnemu študentu geografije Urošu Koširju. Prvemu, leta 1999 uspešno izpeljanemu taboru, so sledili še številni drugi. Poudaril je pomen tovrstnega sodelovanja pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine ter izpostavil izkušnje, ki so jih udeleženci tabora pridobili z delom in življenjem v edinstvenem okolju solin. Sledil je pogovor o nadaljevanju tovrstnih in drugih dejavnosti, ki ga je usklajevala Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Piran.
V nadaljevanju so si obiskovalci ogledali muzejsko zbirko, najmlajši pa so imeli priložnost iz pravega krušnega testa oblikovati majhne hlebčke ter jih – kot nekoč v starih solinah – označiti s krušnimi žigi ali drugimi simboli in jih speči v krušni peči.
Ob zaključku dogodka so vsi obiskovalci lahko poskusili sveže pečen kruh iz muzejske krušne peči na drva.
Za glasbeno popestritev dogodka je poskrbela skupina Fritule – prva slovenska ženska klapa.
Foto: Primož Pipan in Maruša Bizjak
