Virtualna delavnica »Predmet kot dokument in vir informacij, delo z materialnim virom«

»Predmet kot dokument in vir informacij, delo z materialnim virom« 

Izobraževalno pedagoške delavnice (učne ure) »Predmet kot dokument in vir informacij, delo z materialnim virom« (Vloga in pomen muzeja pri ohranjanju kulturne dediščine) kontinuirano potekajo že desetletje v sodelovanju Pomorskega muzeja Piran in Gimnazije Piran. Gre za veliko promocijo delovanja Pomorskega muzeja Piran med mlado generacijo v lokalnem prostoru. Dijaki se seznanjajo z muzeološko obravnavo muzejskih predmetov, zgodovino, etnologijo in arheologijo, poglabljajo in širijo svoje znanje ter oblikujejo svoj odnos do kulturne dediščine ter ohranjanja družinske kulturne dediščine.

Izobraževalna pedagoška delavnica z Gimnazijo Piran je v sredo, 27. maja 2020, zaradi okoliščin v zvezi s korona-virusom prvič potekala virtualno. Dr. Nadja Terčon, Bogdana Marinac in Snježana Karinja, ki tudi sicer vodijo te delavnice, so jo tokrat izpeljale virtualno prek aplikacije Zoom. Pripravile so uvodna predstavitvena predavanja, nato pa je sledila interakcija z dijaki prvega letnika Gimnazije Piran, ki so bili razdeljeni v tri skupine.

Prvi letniki piranske gimnazije na podlagi predavanja in muzejskih delavnic spoznavajo muzej kot institucijo, naravo dela v muzeju ter nenazadnje tudi delo z muzejskim gradivom različnih oblik, materialov in pomenov. Iz te delavnice dobijo tudi prvo oceno pri pouku zgodovine, ki ga vodi Sonja Bizjak. Pred delavnico dijaki dobijo učni list, ki jim pomaga med potekom same delavnice in pri pisanju poročila. Sami izberejo zgodovinski vir, ki ga hrani družina, in ga obdelajo na način, ki jim je predstavljen na delavnici. Izkušnja virtualne delavnice je bila zelo dobra, saj so dijaki aktivno sodelovali pri prepoznavanju vira, mnogi so pokazali izbrani predmet, ki je zgodovinsko povezan z njihovo družino, kar je bilo zagotovo zanimivo ne le za dijake, temveč tudi za kustosinje.

Dosedanje delo pa je dokazalo, do so zastavljeni cilji pridobivanja in poglabljanja znanja ter spoznavanja in oblikovanja odnosa do kulturne dediščine, ohranjanja kulturne dediščine, izobraževanja in usmerjanja mladih v pravilen način pristopa k raziskovanju in samostojnem predstavljanju zaključkov, celo preseženi. Dijaki so navdušeni z zgodbami najdenih in predstavljenih virov, učijo se povezovati znanje, pridobljeno v šoli in na muzejskih delavnicah, pridobivajo veščine zbiranja, analize, sinteze, uporabe ter interpretacije in oblikujejo svoj lastni, pozitivnejši odnos do dediščine.