Prve pomorske izkušnje piranskih dijakov

*Povzeto po:

 

Terčon, Nadja: Sava & Jolanda: prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji: ženske in morje ter vstop Slovenk v moški svet pomorskega poklica. Piran: Pomorski muzej – Museo del  mare "Sergej Mašera" Piran - Pirano, 2020. 

Dijaki prvih dveh generacij Slovenske pomorske trgovske akademije (SPTA, kasneje Pomorski tehnikum) so opravljali obvezno šolsko prakso na ladjah Viševica, Jadran in kasneje Lavsa. Med prakso  so pridobili prvo praktično navtično znanje, čeprav se ta praksa ni mogla primerjati z delom in življenjem na prekooceanskih ladjah, na katerih so po zaključenem šolanju opravljali kadetski staž. Ker pa ladij ni bilo ravno na pretek, mladi šolajoči se in izšolani kader pa je bilo treba priučiti opravljanja izbranega poklica,  je šola sodelovala s pomorsko agencijo Agmarit in reškim ladjarskim podjetjem Jugolinija. Krajšo šolsko prakso so dijaki, ki so bili državljani STO, opravili tudi na ladji Vida, ki jo je imelo v najemu piransko podjetje Agmarit, dijaki iz Slovenije pa na ladjah Jugoliniije.

 

 

Prvo potovanje so opravili z ladjo Viševica, drugo pa z ladjo Jadran. Uniforme so dobili že za šolsko plovbo z Viševico, saj je bilo izjemnega pomena, da se šola in bodoči slovenski pomorščaki kar najbolje, tudi v videzu, predstavijo med svojim popotovanjem ob jugoslovanski jadranski obali. Eden glavnih namenov potovanja pa je bil predstaviti slovensko pomorsko šolo vsej jugoslovanski obali, zato so dobri propagandi posvečali veliko pozornosti. Tako  so se pridružili drugim jugoslovanskim pomorskim šolam (tehnikumom) iz Bakra in Dubrovnika, ki so organizirale strokovne ekskurzije, šolanje na ladjah, se udeleževale delovnih brigad ipd. Šolsko potovanje je dalo teoretičnemu šolskemu pouku praktično vsebino.

 

 

Prva enomesečna obvezna praksa je potekala  od 15. avgusta do 15. septembra 1948 z motorno jadrnico Viševica. Ladjo je šoli odstopila v brezplačno uporabo Jadranska linijska plovidba z Reke (Jadrolinija). Ladja Viševica je s profesorsko in dijaško posadko pomorske šole svoje prvo potovanje začela v Kopru s slovesnim izplutjem 16. 8. 1948. Med plovbo so dijaki na ladji pisali dnevnik. Iz ohranjenega dnevnika Jolande Gruden o šolskem potovanju in dogodkih na ladji Viševica pa lahko preberemo, kakšne so bile njihove prve pomorske izkušnje.  

 

 

Med plovbo proti domu so po izplutju z otoka Rab nadaljevali s praktičnim poukom na ladji ter učenjem, kako ravnati ob različnih nevarnih situacijah na morju. V ta namen so imeli različne alarme, in to dokaj pogosto, v različnih dnevnih terminih in ob različnih priložnostih. »Človek v vodi! Požar na ladji! Vdor vode!« so bili vzkliki, ki jih je bilo slišati med tako imenovanimi vajami. Dijaki se ob tem niso znašli in vaj niso dobro opravili. Jolanda je zapisala: »Tukaj kaos kompletni.«

 

in 11. septembra so doživeli dve neprijetni izkušnji. Ko so 8. septembra pripluli v reško pristanišče, so poklicali zdravnika, saj so na ladji imeli bolnika. Zvečer je na ladjo prišel zdravnik. »Slučajno smo naleteli na inšpektorja vseh zdravnikov, ki nas je okregal, 1) ker ni bilo tako nujnega slučaja, da bi ga zvečer klicali, in 2) ker nismo imeli termometra na brodu. To si bom zapomnila za v bodoče življenje.«

 

Dne 11. septembra so dijaki doživeli nočni alarm. »Ob 1.00 ponoči je prišel z avtomobilom inspektor pomorstva iz našega teritorija. Dal je alarem »požar na krmi«. Polomija kompletna. Alarem je trajal najmanj kot pol ure. Nobeden se ni mogel prebuditi in to tudi zaradi tega, ker alarem se ni dal z zvoncem, niti ne, da bi nekdo zakričal ali zapiskal, temveč je glasnik vsakega posebej budil ter mu na uho pravil »alarem«. (…) Po telovadbi nas je prof. Lenarčič skregal zaradi alarma. Da krivda je deloma naša, ker nismo vstali hitro, ali ne popolnoma in to zaradi tega, ker:

 

 

Glasnik bi moral najprej obvestiti ravnatelja in šele na njegov ukaz dati alarem.

 

Ker alarem ni bil dan ne z zvoncem ne z žvižgom ali krikom.

 

Ker nismo imeli še nobenega alarma ponoči in ta je bil prvi.«

 

 

Dogodke spletne akcije slovenskih muzejev lahko na spletu spremljate pod ključniki:

 

#naprejvpreteklost, #muzejiinskupnost,#dediščinapovezuje in #muzejbrezmeja, od 13. do 19. 4. 2026.