Nenavadni zvoki v Carigradu

Iz spominov Antona Lipovža, nižjega podčastnika avstro-ogrske vojne mornarice (Batuje pri Ajdovščini 1892 – Ljubljana 1970) 

 

Novembra leta 1912 je moral Anton Lipovž zaradi balkanskih vojn prekiniti šolanje na artilerijski šoli v Pulju. Razporedili so ga na lahko križarko Aspern, s katero je odplul v Carigrad. Razen Avstro-Ogrske so tja odplule tudi ladje drugih evropskih držav, ki so želele tam zaščititi svoje državljane. V Carigradu je postajalo, kakor je napisal Anton Lipovž, vsak dan bolj napeto. Posadka je poslušala grmenje topov ob prodiranju srbsko-bolgarskih enot proti mestu. Del posadke, v kateri je bil Anton, so poslali na kopno. Anton je tam stražil avstro-ogrsko gimnazijo.  

»Fronta je bila že zelo blizu Carigrada, tako da smo slišali ponoči kričanje od jurišanja. Po mestu je bilo vse polno ranjencev. Eno noč sem imel službo od 4. ure do 6. Ko me je razvodnik pripeljal na stražarsko mesto, mi je še enkrat ponovil, kako naj postopam, ako bodem slišal kakšno sumljivo kričanje. Smel sem imeti eno patrono v puški, ali ne v cevi, temveč izpod donosača patrona, tako da bi moral enkrat repetirati prej kakor ustreliti. No, meni ni bilo to po volji in sem, ko je razvodnik odšel, vzel ono patrono ven in vtaknil celi magacin noter. Potem sem hodil gor in dol. 
Bil sem zelo oprezen in vsaki šum me je vznemiril. Naenkrat zaslišim tam gori visoko neko kričanje, bolj podobno zavijanju šakala. Aha, sem rekel sam sebi, ta sigurno poziva na klanje. In ne bodi len snamem puško in ustrelim dvakrat, ali ne v vis, temveč v smer, od katere je prihajalo kričanje. Tedaj je takoj pritekla patrola iz stražarnice. Komandir straže me je vprašal, zakaj sem streljal, jaz sem mu povedal. Medtem je prišel naš komandir čete, en francoski, en angleški, en ruski oficir in še drugi ter me zasliševali, kaj je bilo na stvari. Potem so se začeli vsi smejati, a naš komandir poročnik fregate Budisavljević me je potipal po ramenu in mi rekel – o Kranjec a neznaš, da je bil to turški pop, koji je klical vernike k molitvi. Odgovoril  sem mu: »Jawohl« in zadeva je bila končana.«

 

Pripravila: Bogdana Marinac