Zule Pavlin

Pavlin Zule, hidroletalec (Capriva pri Gorici, 10. 11. 1910 – Domžale, 11. 7. 1978)

Pavlin Zule je bil rojen 10. 11. 1910 v Caprivi (Koprivi) pri Gorici (stari Gorici, sedaj pod Italijo). Pavlinov oče je v Caprivi služboval kot orožnik. Leta 1911 je bil premeščen v Domžale. Njegovo mirno življenje je prekinila 1. svetovna vojna. Oče se je bojeval na soški fronti pri Doberdobu, zato je mati z otroki in s sestro leta 1916 prebežala v Bakar. Tam je zbolela za jetiko in leta 1917 umrla v bolnišnici na Reki.

 

Po razpadu Avstro – Ogrske se je Pavlinov oče z družino vrnil v domače kraje. Službo je najprej dobil v Kapli vasi pri Komendi, leta 1923 pa je bil premeščen v Domžale. V Kapli vasi je Pavlin leta 1922 zaključil meščansko šolo. V letih 1922-29 je obiskoval II. državno realno gimnazijo v Ljubljani in jo uspešno zaključil. Septembra leta 1929 je začel izobraževanje na Pomorski letalski šoli v Divuljah. Bil je gojenec IV. klase, ki je štela 130 gojencev. Med šolanjem je v prvem letniku pisal dnevnik, napisal pa je tudi spomine s 45 potovanj po Jadranu s kraljevim minonoscem Labud. V tem času so nastale številne fotografije, katerih velik del zdaj hrani Pomorski muzej Piran. Muzeju jih je daroval sin Zuleta Pavlina Bojan, ohranil pa je originala dnevnika in spominov. V muzeju je shranjena kopija obeh rokopisov.

 

Po zaključenem šolanju leta 1931 je kot aktiven podoficir služil v 25. in 26. hidro eskadrilji. Od leta 1935 je bil v štabu mornariškega letalstva. Tam je letel v 10. eskadrilji vse do kapitulacije Jugoslavije 17. aprila leta 1941. Opravljal je dela hidromehanika in hidromehanika-strelca, dosegel pa je čin narednika vodnika III. razreda.

 

2. maja 1941 se je se je zaposlil v ladjedelnici in kmetijski zadrugi v Trogirju, kjer je živel z družino. Ob kapitulacije Italije je je 8. septembra leta 1943 je odšel v partizane, a je bil konec leta 1943 ujet in zaprt v več zaporih. Tik pred osvoboditvijo je bil izpuščen. Po koncu vojne se je vrnil k družini, ženi in dvema sinovoma.

Po končani vojni se ni več vrnil v pomorske ali letalske vrste. Poleti leta 1946 se je z družino iz Trogirja preselil v Domžale. Tam je potem služboval in z družino (z ženo sta imela 4 sinove) živel vse do svoje smrti. V Domžalah je tudi pokopan.

 

Pripravila Nadja Terčon

 

VIRi:

 

 

Muzejska fotodokumentacija 

 

Terčon, Nadja.

 

Leto dni med gojenci pomorske letalske šole : iz dnevnika Pavlina Zuleta 1929/1930.

 

Annales : anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin. 1, št. 1 (1991), str. 179-186.ilustr. 
 

Podgoršek, Borut, Bolhar Franc, Zule Pavlin: Stražar z neba: Zgodbe slovenskih letalcev, 2. knjiga, Škofja Loka, Sierra5, 2020