Preskočite na vsebino

Vučer Franjo

Franjo Vučer, kontraadmiral, načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu (Dolenja Brezovica pri Šentjerneju, 13. 1. 1875 – Drča pri Šentjerneju, 22. 5. 1956, pokopan v Šmarju pri Šentjerneju )

Franjo Vučer se je rodil v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju, v kmečki družini Ignaca in Eme Vučer. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, klasično gimnazijo pa v letih 1884–1892 v Ljubljani. Po maturi je 1. 10. 1892 kot častniški aspirant vstopil v avstro-ogrsko vojno mornarico v Pulju. Dne 1. 5. 1898 je opravil častniški izpit in dobil čin poročnika fregate. Leta 1900 je končal torpedni, 1904 potapljaški in 1912 topniški tečaj.

 

Leta 1905 je napredoval do čina poročnika bojne ladje, leta 1907 do čina poročnika bojne ladje I. razreda. Med prvo svetovno vojno je imel čin kapitana korvete (1. 5. 1914). Služboval je kot poveljnik rušilca »Ulan« in kot izjemno izkušen pomorščak tudi ladje za reševanje »Herkules«. Ob koncu vojne je bil 1. 5. 1918 povišan v kapitana fregate.

 

Po razpadu Avstro-ogrske je takoj prestopil v Vojsko SHS, se opredelil kot Jugoslovan in bil najprej načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu, pozneje pa je v Jugoslovanski vojni mornarici opravljal številne dolžnosti. V času prevrata ga je Narodno vijeće (Narodni svet) v Zagrebu imenovalo za komandanta luke in trdnjave v Pulju. Bil je poveljnik pomorskega arzenala v črnogorskem mestu Tivat (1. 10. 1919 do 16. 8. 1923). 12. 7. 1921 je bil povišan v kapitana bojne ladje. Bil je glavni poveljujoči častnik mornarice v Boki Kotorski - poveljnik III. pomorsko-obalne cone v Kumborju (17. 8. 1923 - 8. 1. 1926) in I. pomorsko-obalne cone na Sušaku pri Reki, pozneje v Selcih (9. 1. 1926 - 3. 10. 1931). Dne 17. 12. 1930 je bil povišan v kontraadmirala. 31. 12.1931 se je upokojil.

 

V svoji bogati pomorski karieri je prejel številna odlikovanja, med drugim Red belega orla V. stopnje, Red sv. Save III. stopnje in Red jugoslovanske krone IV. stopnje.

 

Po upokojitvi je živel v Zagrebu, med 2. svetovno vojno pa na svojem posestvu v Drči pri Šentjerneju, v vasi pod mogočnimi Gorjanci v bližini kartuzije Pleterje. Skupaj s svojo družino je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. V Drčo so se namreč po kapitulaciji jugoslovanske vojske priselili tudi njegova hči Vera z možem, kapitanom bojne ladje Karlom Levičnikom, in sinom Jurijem Levičnikom.

 

Ljubiteljsko se je veliko ukvarjal s slikarstvom. Umrl je 22. 5. 1956 na svojem domu v Drči, pokopan pa je v Šmarju pri Šentjerneju, v skupnem grobu s svojimi najdražjimi ter z zetom - generalpodpolkovnikom Karlom Levičnikom.


 

Pripravila Nadja Terčon



 

VIR

 

Muzejska fotodokumentacija

 

Vučer, Franjo, Enciklopedija Slovenije 14, str. 399

 

Gspan – Prašelj, Nada: Vučer Franjo, Slovenski biografski leksikon, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi825843/, dostop 30. 7. 2025

 

Kambič. Mateja: VUČER, Franjo. (1875-1956). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vucer-wutscher-franjo/, dostop 30. 7. 2025

 

Kranjc, F. Marjan: Pozabljeni trije dolenjski generali vojske Kraljevine Jugoslavije, https://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z11-pozabljeni.html, dostop, 30.7.2025

 

Jadranska straža, 1924. broj 5, str. 199

Prijava na e-novice

Obveščanje o novostih, itd.
Več o obdelavi osebnih podatkov in svojih pravicah najdete tukaj.