Sauro Nazario
Nazario Sauro (Koper, 20. 09. 1880 – Pulj, 10. 08 1916)
Nazario Sauro se je rodil v Kopru, očetu rimskih korenin Giacomu Sauru in materi, Koprčanki Anni Depangher. Družina Sauro je prebivala pri Ribiškem trgu v četrti Bošadraga, zato je bil Nazario povezan z morjem in pomorstvom že od mladih let. Morje je bila njegova strast. Veliko je jadral in veslal, med drugim tudi kot član znanega koprskega veslaškega kluba Libertas s sedežem v nekdanjem skladišču soli nedaleč od Saurove hiše. Pri 24 letih se je vpisal na pomorsko šolo v Trstu in jo uspešno zaključil z diplomo pomorskega častnika.
Delal je za različne pomorske družbe: Avstro-ameriško družbo bratov Cosulich, Lloyd Adriatico in na koncu za koprsko pomorsko družbo Compagnia di navigazione Capodistria. Poveljeval je različnim znanim koprskim parnikom, kot so: Vittor Pisani, Cassiopea, Carpaccio, Oltra in San Giusto.
Mesto Koper je bilo takrat v mejah Avstro-ogrskega cesarstva, koprski Italijani pa so se, zlasti po letu 1866 in nastanku ter širjenju iredentističnega gibanja tudi v Istri, zavzemali za priključitev istrskega polotoka Italiji. Tudi Nazario Sauro je bil zagret iredentist, navdihnjen s preporodnimi idejami Mazzinija in italijanskih nacionalnih socialistov. Italijanski iredentizem slovanskemu življu v Istri ni bil naklonjen, saj ga je dojemal kot pro-avstrijskega ali nacionalno konkurenčnega. V času svojega iredentističnega delovanja je Nazario pomagal tudi albanskim upornikom proti otomanski vladavini v Albaniji.
Ob izbruhu prve svetovne vojne in še večji radikalizaciji nacionalizmov, zlasti italijanskega, je Nazario Sauro zapustil Koper in se preselil v Benetke, kjer se je prostovoljno pridružil italijanski Kraljevi vojni mornarici s činom poročnika bojne ladje in agitiral za vstop Italije v vojno. Da bi ostal neprepoznaven za Avstrijce, se je preimenoval v Nicolója Samboja. Za avstro-ogrsko oblast je zato kot državljan cesarstva veljal za dezerterja in izdajalca.
V 14 mesecih vojskovanja je Nazario Sauro poveljeval na različnih ladjah in podmornicah. Prepoznaven je ostal predvsem kot izkušen in inovativen podmorničar zaradi taktike vplutja v neposredni bližini sovražnikovih pristanišč. Med njegovimi odmevnejšimi akcijami s torpediranjem in obstreljevanjem avstrijskih luških položajev so tudi napadi na Tržič (Monfalcone), Sesljan, Poreč in Piran. O Saurovem napadu na Piran piše v svoji avtobiografski knjigi »Memorie di un novantenne« tudi Diego de Castro.
Julija 1916 je kot oficir plovbe sodeloval v misiji podmornice Giacinto Pullino v Kvarnerju, kjer je nepričakovano nasedla na čereh pri otočku Galijola in ni mogla odpluti proti Reki in i nazaj v italijanske vode. Avstro-ogrska mornarica je Nazaria Saura ujela na rešilnem čolnu in ga nato privedla v Pulj, kjer so mu na vojaškem sodišču, potem ko so ga kljub spremenjenemu imenu prepoznali, sodili za izdajstvo in ga obsodili na smrt z obešenjem. Desetega avgusta 1916 je bila kazen izvršena.
Nazaria Saura v Italiji tudi danes častijo kot narodnega heroja . Pri nas pa to slavljenje vzbuja tudi spomin na raznarodovalno politiko Italije do Slovencev in Hrvatov na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
V času fašizma so njegov lik in njegovo neomajno iredentistično držo ovekovečili v ideološke namene. Oba sinova Nazaria Saura sta bila aktivna udeleženca fašističnega režima, zlasti sin Italo je zelo vplival na protislovansko držo in raznorodovanje italijanskih okupacijskih sil.
Admiral v pokoju in nekdanji podmorničar Romano Sauro, vnuk Nazaria in sin Libera Saura, je leta 1913 s sinom Francescom napisal knjigo o dedu »Nazario Sauro, storia di un marinaio«, ki v bolj spravljivi luči do Jugoslavije in z očitnim trudom za objektivnost obravnava Nazarijevo življenje in delo v zgodovinsko kompleksnem obdobju pred in med prvo svetovno vojno .
Po prvi svetovni vojni so v Kopru posvetili Nazariu Sauru velik spomenik, ki pa so ga Nemci po letu 1943 odstranili.
Pomorski muzej obravnava z zgodovinsko distanco in maksimalno objektivnostjo vse pomembne osebnosti iz naših krajev, ki so zaznamovale zgodovino pomorstva, zato smo se odločili, da v rubriki Ljudje od morja opišemo tudi življenje in delo tega zgodovinsko pomembnega koprskega podmorničarja.
Franco Juri
Viri in literatura:
♦ Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 90: Nazario Sauro, Roma 2017.
♦ Pavšič, Primož: Koprski veslaški klub Libertas, diplomsko delo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana 2011.
♦ Sauro, Romano; Sauro Francesco: Nazario Sauro - Storia di un marinaio, La Musa Talìa, Venezia 2013.
♦ Žitko, Salvator: Italijanski nacionalizem in iredentizem - valilnica za kasnejši nastanek obmejnega fašizma, Acta Histriae 24, Koper 2016, 4, str. 689-704.
♦ Treccani: https://www.treccani.it/enciclopedia/nazario-sauro_(Dizionario-Biografico)/