Saje Baldomir
Baldomir Saje (Novo mesto, 26. 1. 1909 – Vojsko, 1. 4. 1945 )
Šolal se je na Vojnopomorski akademiji v Dubrovniku in diplomiral leta 1929. Služil je na več ladjah, med drugim tudi na podmornici Osvetnik. Marca 1942 je bil interniran v italijansko taborišče Gonars, nato pa še v Padovo. Po kapitulaciji italijanske vojske se je 1. 10. 1943 vrnil na jugoslovansko ozemlje in bil razporejen na Vis v mornariški odred. Leta 1944 so ga poslali v Slovenijo, kjer je postal komandant Mornariške grupe pri IX. Korpusu. Padel je na Vojskem.
Nadja Terčon
(PMSMP, dokumentacija NOB)
Rojen je bil v železničarski družini v Novem mestu kot prvi od petih otrok. Kmalu po rojstvu zadnjega otroka je oče umrl. Z majhno pokojnino in z nenehnim ročnim delom je mati preživljala in šolala štiri od petih otrok na novomeški gimnaziji in kasneje na visokih šolah in akademijah.
Prva dva sinova, Baldomir in Radoslav, sta se po končani gimnaziji odločila za Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. Baldomir je akademijo zaključil leta 1929 kot gojenec 5. klase. V rangu klase je med petintridesetimi konkurenti dosegel 18. mesto. Takoj nato se je vkrcal na ladjo »Spasilac« in nekaj let preživel v različnih službah na kopnem in na različnih vojnih ladjah. Pomorski poklic, ki ga je najbolj privlačeval, je bilo podmorničarstvo. Zato se je 14. oktobra 1933 vpisal v tečaj za podmorniške oficirje in ga z odličnim uspehom opravil 5. junija 1935. Po dokončanem tečaju je nekaj let služil v podmornicah, kjer je prešel vse funkcije od navigacijskega prek artilerijskega in torpednega oficirja do 1. oficirja na podmornici »Osvetnik«. 4. maja 1937 mu je bila priznana podmorniška specializacija. Nato se je pripravljal na tečaj za komandanta podmornice in ga z odličnim uspehom tudi zaključil 10. septembra 1940. Tik pred razpadom stare Jugoslavije je služboval v bazi podmorniške flotilje v Tivtu s činom poročnika bojne ladje 1. reda, ki ga je dobil 6. septembra 1940. V tej službi je dočakal kapitulacijo vojske in mornarice.
Italijani so ga takoj izgnali v okupirano Slovenijo, kjer se je poleti 1941 v Novem mestu povezal z Osvobodilno fronto. Septembra 1941 so napredni mornariški oficirji v Ljubljani organizirali skupino z imenom »Mornariška grupa Jadran Osvobodilne fronte«. Na čelu skupine so bili kapetan Vladimir Kandare, poročnika Ilj Poljanec in Franc Potočnik. Kmalu je skupina vključila v svoje delo tudi vse mlajše častnike v Novem mestu, tudi Slavka Kavška in Janeza Tomšiča, ter se pripravljala na odhod v partizane. Vendar so bili ti mornariški častniki v Novem mestu v noči med 17. in 18. marcem 1942 aretirani, dan kasneje pa so zaprli še častnike v Ljubljani ter vse odpeljali v taborišče Gonars v Furlaniji. 15. novembra 1942 so bili oficirji in podoficirji, ki jih Italijani še niso izpustili iz Gonarsa, premeščeni v taborišče Chiesanuova pri Padovi. Italijani so jugoslovanske oficirje izpuščali iz taborišča v skupinah. Baldomir Saje je kapitulacijo Italije 8. septembra 1943 dočakal v taborišču. Nemci so taboriščnike z vlakom odpeljali proti domačim krajem, kjer je Saje v Zagrebu zbežal in se priključil partizanom. Postal je borec Cankarjeve brigade, nato pa je bil kot nekdanji jugoslovanski mornariški častnik poslan na Vis, kjer se je formirala partizanska mornarica.
Z odredbo štaba mornarice je bil 23. decembra 1943 imenovan za komandanta Bračke flotilje na otoku Braču, ki je spadala pod 4. Pomorski obalni sektor. To dolžnost je opravljal do srede februarja 1944, ko je bil vnovič poklican na Vis, da bi prevzel dolžnost načelnika štaba 4. Pomorskega obalnega sektorja. 24. maja je bil imenovan za vršilca dolžnosti komandanta 2. Pomorskega obalnega sektorja s sedežem na Duggem otoku. Po nalogu štaba mornarice in z odobritvijo Vrhovnega štaba NOV in POJ je s činom majorja v skupini, ki ji je poveljeval major Janez Tomšič, 1. septembra 1944 odpotoval z Visa v Slovenijo. Formirali so Mornariško grupo pri 9. korpusu, major Saje pa je bil imenovan za delegata mornarice pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije.
Major Janez Tomšič je bil sredi februarja 1945 poklican v osvobojeni Split, kjer so ga čakale nove naloge. Na predlog Glavnega štaba NOV in POJ je bil na njegovo mesto imenovan Major Baldomir Saje, ki je proti koncu istega meseca prevzel poveljevanje Mornariške grupe, ki je bila pri Cerknem v neposredni bližini štaba 9. korpusa in se pripravljala na osvobajanje Trsta. V boju med ofenzivo je bil prvega aprila 1945 Baldomir Saje smrtno ranjen.
11. julija 1945 je Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije odlikoval majorja Baldomirja Sajeta z Redom zasluge za narod 3. stopnje.
Povzeto po Miroslavu Pahorju.
in v tiskanih knjigah:
Miroslav Pahor: Vse poti vodijo k morju: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1 in Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2, Koper, 2022;
Zvezek 2, stran 391 – 398, Major Baldomir Saje iz Novega mesta (roj. 1909)
.jpg)