Naglič Vladimir

Vladimir Naglič, kapitan dolge plovbe (Ljubljana, 17. 3. 1896 – 5. 8. 1966, pokopan je na Žalah), soavtor knjige Pomorska slovenščina, avtor in prevajalec številnih del o pomorstvu.

Kapitan dolge plovbe Vladimir Naglič je bil pomorščak, poveljnik jadrnice Burja (1954–1956?), avtor in soavtor številnih člankov v reviji Pomorstvo, dveh knjig Pomorska slovenščina in knjige Ladje – morja – pristanišča ter plodovit prevajalec.

 

Rodil se je v Ljubljani. Njegov oče je bil poklicni časnikar. Od leta 1915 (9. 9. 1915) je bil v avstro-ogrski mornarici, nato pa v jugoslovanski vojni mornarici. Opravil je torpedno specializacijo in višji pomorski kurz za višje oficirje. 6. 9. 1939 je napredoval v kapitana bojne ladje. Po kapitulaciji Italije se je 9. 9. 1943 pridružil slovenski partizanski vojski. Po drugi svetovni vojni so ga vključili v proces vzpostavljanja slovenskega pomorstva. Poveljeval je legendarni jadrnici Burja na njenih turističnih potovanjih. Bil je ustanovni član Kluba pomorščakov Slovenije, ki so ga ustanovili 4. 7. 1953 v Ljubljani.

 

Bil je eden redkih književno dejavnih pomorščakov. Potem, ko se je umaknil s kapitanskega položaja (zadnji je bil na ladji Burja), je kot pisatelj in prevajalec živel predvsem za morje. Z velikim občutkom za slovenski jezik je prevajal dela, ki so bila bolj ali manj povezana s pomorstvom. Pomagal je ustvarjati in razširjati pomorsko slovenščino.

 

Bil je avtor številnih člankov o morju in jeziku v reviji Pomorstvo, soavtor do sedaj edine tovrstne knjige o pomorskih izrazih v slovenskem jeziku (Pomorska slovenščina, 1961, skupaj z Janezom Gradišnikom in profesorjem na Pomorski šoli v Piranu Ernestom Koprivo), avtor knjige Kratke zanimivosti iz pomorstva (1951), soavtor knjige Morje – ladje – pristanišča (skupaj s Fredom Dietrichom, 1967). Ker se je ukvarjal s pomorsko terminologijo, je za knjigo Pomorska slovenščina sestavil Slovarček pomorskih izrazov. Ta je razdeljen na dva dela. Prvi del zajema pomorsko besede v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini, drugi del pa srbohrvaške pomorske besede s slovenskim prevodom. Leta 1951 je za knjigo Kratke zanimivosti iz pomorstva prejel Levstikovo nagrado.

 

Prevedel je okoli 30 knjig iz ruščine, angleščine in nemščine. Posebno afiniteto je imel do prevajanja knjig s pomorsko vsebino, kot na primer Ivan Yefremov: Zvezdne ladje, 1956; Cook: Potovanje okrog sveta; Fridjotf Nansen: Preko Grönlanda; Avgust Piccard: Z batiskafom na dno morja; Frans G. Bengtsson : Rdeči Vikingi, 1960; Frank Thiess : Cušima – roman pomorske vojne, 1961; Bertrand Russell: Pamet in atomska vojna, 1961, in druge.

 

V Pomorskem muzeju poleg fotografij in različnih dokumentov ter knjig hranimo tudi Spominsko knjigo SPOMENAR prve slovenske turistične ladje Burja in njenega kapitana Vladimirja Nagliča. V knjigi vtisov, misli in zahval so zapisani vtisi potnikov na turistična potovanja z ladjo Burja po Jadranskem morju. Leta 1954 je bila jadrnica last podjetja Ribič iz Pirana, leta 1956 pa so jo prodali Splošni plovbi Piran. Prvi zapis v Spomenarju je zapis predstavnika Turistične zveze Slovenije po končanem 10-dnevnem potovanju 4. 8. 1954.

 

 

Pripravila Nadja Terčon

 

 

VIR

 

Muzejska fotodokumentacija

 

Borko, Božidar: Spominu Vladimira Nagliča, v Dietrich – Naglič, Ladje – morja – pristanišča, Ljubljana 1967, str. 5-6

 

Terčon, Nadja. Usidrali smo se na morje, Piran, 2015

 

Kavšek, Slavko: Naglič, Vladimir, v Enciklopedija Slovenije 7, str. 270