Jagodnik Anton

Anton Jagodnik, potapljač (Podgrad, 28. 5. 1920 - Pulj, 7. 8. 1960)

Potapljač Anton Jagodnik (Toni) je umrl zaradi embolije, ki jo je dobil med potapljaškim delom razrezovanja ladje Rex. Rodil se je v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Med vojno je bil kot Primorski Slovenec mobiliziran v italijansko vojsko. Kmalu po osvoboditvi je na Reki opravil izpit za težkega potapljača. Kot potapljač se je leta 1947 zaposlil pri Brodospasu in sodeloval pri številnih potapljaških delih vzdolž celotne tedanje jugoslovanske obale.

 

Vsa leta sistematičnih rezalnih in potapljaških del na potopljeni in uničeni ladji Rex (1947– 1956) je bil član potapljaške ekipe Koper. V času 1. petletke (1947–1951), ki je vključevala tudi dviganje potopljenih ladij na površino, zapiranje poškodovanih delov, izčrpavanje vode, vleko v dok ali rezališče, se je Anton Jagodnik izkazal z delom, marljivostjo in pripadnostjo sistemu. Za te zasluge sta ga Uprava podjetja in sindikat podjetja finančno nagradila. Dela in posli dviganja ladij iz morja za osnovo gospodarskega razvoja države so bila izjemnega pomena za razvoj pomorstva, zato so bila financirana s sredstvi iz proračuna.

 

Ladjo Rex, ki je bila potopljena na plitvini med Izolo in Koprom, so sistematično rezali v obdobju 1948–1955/56. Potapljaška dela pri rezanju podvodnih ostankov Rexa so potekala tudi kasneje, celo do začetka 60. let 20. stoletja. Delo pri rezanju Rexa so opravljali delavci različnih kovinarskih strok. Varilci so najprej pripravili luknje v kovinske plošče. Potapljači so nato na globini 18 m rezali in žagali železni trup Rexa in kose pripravljali za dvig. Te so dvigovali, tudi s pomočjo žerjava Veli Jože, jih z maonami vozili v Pulj, jih v puljskem rezališču železa razrezovali na manjše kose ter nato po železnici vozili na Jesenice.

 

Potapljači so na morska delovišča pripluli z ladjami. Ekipa potapljačev je leta 1949 na rezanje ladje Rex priplula z ladjo Labin in Potapljaško ekipo Koper. Njen član je bil tudi Anton Jagodnik.

 

Vsak potapljač je moral do podrobnosti poznati anatomijo potopljene ladje, da bi se tam lahko znašel. Morali so se strogo držati dogovorjenih signalov in drugih navodil. Vsako potapljaško delo je pripravljala vsa ekipa, na čelu je bil vodja celotnega reševanja, običajno vsestranski ladjedelski inženir, tehnik, dolgoletni potapljač ali kak drug strokovnjak. Brodospasovi potapljači so na primer leta 1959 pod vodo preživeli in oddelali več kot 10.000 ur. V morju so opravljali težka podvodna dela, tako da so morali biti izurjeni in dobro pripravljeni.

 

V pomorski zapuščini Antona Jagodnika, ki jo danes hrani snaha Sonja Jagodnik, je tudi leta 1958 izdana Pomorska knjižica. Iz nje izvemo, da jo je Jagodnik dobil leta 1958 v Piranu in da je bil v dveh letih vkrcan na dveh motornih ladjah (Verudica in Tajan) kot mornar potapljač. Na prvi strani pa je označen tudi dan njegove smrti. Med rezanjem ostankov ladje Rex je dobil kesonsko (dekompresijsko) bolezen - embolijo. Ker v izolski bolnišnici takrat niso imeli hiperbarične potapljaške komore, so ga odpeljali na zdravljenje v Pulj, a Anton Jagodnik je 7. 8. 1960 umrl (»stradao na Rexu«).

 

V Izoli, kjer je bilo njegovo zadnje stalno prebivališče, je zapustil mlado družino: ženo Angelo ter otroka Anico in Vladimirja.

 

 

Pripravila Nadja Terčon

 

 

 

Vir:

 

Muzejska fotodokumentacija

 

Ustni vir : Sonja Jagodnik, Izola – Podgrad, 2022

 

Žitnik, Edvard: Rex - kraljevsko ime, ladje usodno znamenje (Regis. Nomen Navis omen ) , RTV Slovenija, 2005/2006

 

Terčon Nadja, Juri Franco, Marinac Bogdana, Karinja Snježana: REX, mit iz plitvine, 2022