Felser Ivan

Ivan Felser se je rodil v Mariboru kot prvi od skupno štirih sinov. Njegov oče je bil zaposlen na pošti in bil leta 1914 premeščen v Zidani most, kjer je opravljal službo poštnega uradnika na železniški postaji vse do leta 1947. Družina se je večkrat selila, leta 1928 pa se je ustalila v lastni hiši v bližnjih Radečah. Osnovno šolo v Radečah je Ivan zaključil leta 1922 in se istega leta začel učiti za ključavničarja pri Ivanu Rebeku v Celju. Učno dobo je z odlično opravljenim izpitom zaključil julija leta 1925. Na pomorsko šolo se je odločil vpisati zaradi brezplačnega šolanja in tako pomagati družini iz finančne krize.

V letih 1925–1926 je obiskoval Strojno podoficirsko šolo v Kumborju. Bil je gojenec XI. klase. Usposabljanje je končal kot podnarednik strojne smeri. Leta 1936 je naredil oficirski tečaj za strojnotehnične oficirje v Đenoviću in napredoval v strojnega podporočnika, leta 1940 pa v poročnika.

Plul je na različnih ladjah jugoslovanske kraljeve mornarice: kot turbinovodja na torpedovki T7 ter kot strojevodja na Spasilacu in na Vili. Ko je leta 1934 služboval na ladji Vila, je bil na njej tudi Kralj Aleksander I. Karađorđević z družino. Oktobra 1934 se je kralj odpravljal na potovanje z ladjo Dubrovnik v Marseille. Takrat ga je ladja Vila z Ivanom Felserjem spremljala do Boke Kotorske. Tam se je kralj vkrcal na ladjo Dubrovnik, ki ga je odpeljala v Marseilles, domov pa po atentatu 9. 10. 1934 pripeljala krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki.

Leta 1941 je bil v Šibeniku na torpedovki T5 kot poročnik strojne smeri, v. d. strojnega pogona ter kot strojni referent za III. torpedno divizijo. Po kapitulaciji Jugoslavije 17. 4. 1941 se je junija 1941 z vlakom vrnil v Radeče. Najprej je bil na prisilnem delu v tovarni letal v Mariboru, nato pa v Braunschweigu. Leta 1943 je bil prekvalificiran in razporejen v Neudorf pri Dunaju. Tam je dočakal konec II. svetovne vojne.

Po osvoboditvi se je vrnil domov v Radeče. Ponovno se je zaposlil leta 1946. Večino časa je bil zaposlen v Zagrebu v Tovarni parnih kotlov. Opravljal je poklic vodje montaže parnih kotlov, za kar se je usposobil v mornarici, in svoje delo večinoma opravljal na terenu po vsej Jugoslaviji. V mornarico se ni več vrnil.

Leta 1951 se je poročil in si ustvaril družino. Hčeri Ivana Felserja Marija Pust in Ana Artnak sta leta 2009 Pomorskemu muzeju darovali del njegove pomorske zapuščine: zvezke iz njegovega pomorskega šolanja ter nekaj dokumentov. Za uniforme, ki jih je oče tudi prinesel domov, sta hčeri v članku o svojem očetu (objavljen v muzejskem zborniku Izvestja 2, 2010) zapisali, da so jih predelali v krila in kostime. Shranili pa sta očetove fotografije in Pomorskemu muzeju Piran omogočili izdelavo njihovih kopij.

Pripravila Nadja Terčon

Vir:

Muzejska fotodokumentacija

Pust, Marija, Artnak, Ana: Ivan Felser: 6. 12. 1907 – 5. 12. 1987. V Izvestja Pomorskega muzeja Piran, 2, 2010, Piran, 2010, str. 154 - 160.