Ali poznaš vetrove?
Poznavanje smeri, moči in narave vetrov ter morskih tokov je za pomorščake zelo pomembno. Vetrovi na morju vplivajo na hitrost in varnost plovbe, smer potovanja in seveda na vremenske razmere. Predvidevanje vremenskih razmer pa je ključno za zagotavljanje varnosti plovbe.
Zakaj piha veter?
Sonce ves čas segreva kopno in morje, vendar neenakomerno. Nekateri deli Zemlje se tako segrejejo bolj, drugi manj. S tem, ko površje oddaja toplotno energijo, se segreva tudi zrak nad površjem. Topel zrak ima manjšo gostoto in postane lažji od hladnega. Ker postane lažji, se začne dvigovati, na njegovo mesto pa začne pritekati hladnejši zrak. To premikanje zraka pa občutimo kot veter.
Veter je torej pojav premikanja zraka iz območja višjega zračnega tlaka proti območju nizkega zračnega tlaka. Večja kot je razlika med visokim in nizkim zračnim tlakom, močnejši je veter. Na hitrost vetra pogosto vpliva tudi oblika zemeljskega površja, na primer hribovja, ozke doline ipd.
Veter se meri s pomočjo različnih instrumentov, ki omogočajo natančno določanje hitrosti in smeri vetra. Izkušeni pomorščaki pa znajo določiti smer in naravo vetra že po njegovem prvem pihu.
Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v določenem času. Večinoma merimo hitrost vetra v kilometrih na uro (km/h), v pomorstvu pa se uporablja merska enota vozel ali navtična milja na uro (nmi/h). Napravo za merjenje hitrosti vetra imenujemo anemometer. Smer vetra merimo z vetrokazom, izražamo jo v stopinjah in opišemo s pomočjo smeri neba.
Za merjenje jakosti vetra se uporablja tudi Beaufortova lestvica, ki jo je leta 1805 uvedel britanski admiral Francis Beaufort Lestvica obsega 17 stopenj in opisno opredeljuje tudi stanje morja in valovanja.
Obstaja veliko različnih vrst vetrov, na katere vplivajo geografski, klimatski in sezonski dejavnikov. Nekateri od teh vetrov so zelo specifični za določena območja.
Na Jadranskem morju poznamo naslednje vetrove:
Tramontana je veter prehodnega značaja, ki piha iz severa. Pihati začne nenadoma in lahko doseže tudi do 200 kilometrov na uro.
Maestral je poletni veter, ki piha z morja proti kopnemu iz severozahoda. Navadno začne pihati po 9. uri zjutraj in preneha pred sončnim zahodom. Čeprav ne doseže velike moči je lahko zelo neprijeten za plovbo z majhnimi čolni.
Burja je mrzel in suh veter, ki piha iz severovzhoda, prinaša pa jasno in sončno vreme. Za burjo je značilno, da piha v sunkih, nevarna pa je predvsem zaradi nenadnega nastanka in naglega razvoja, kar lahko povzroči hitro nesrečo na morju. Ob strmih in visokih obalah se spušča poševno na morje in povzroča razburkano morje in lomljenje valov. Moč burje slabi, ko se oddaljujemo od obale. Burja lahko pozimi piha več tednov poleti pa lahko tudi samo kakšno uro.
Jugo ali široko je topel in vlažen veter, ki se razvija dalj časa, največjo moč pa doseže po nekaj dneh. Piha iz jugovzhoda. Prinaša spremenljivo vreme, največkrat tudi padavine. Čeprav piha enakomerno, lahko močno razburka morje. Predznaki juga so zamegljeno jugovzhodno obzorje in včasih visoke plime. Pozimi lahko s prekinitvami piha tudi do tri tedne.
Levant je kratkotrajen, hladen in vlažen veter, ki piha iz vzhoda in nastane predvsem v zimskem času. Navadno preide v jugo ali burjo.
Ponent je kratkotrajen veter, ki piha iz zahodne smeri in lahko piha v kateremkoli letnem času. Najbolj pogost je ob hladnem vremenu, utege pa biti zelo močan in povzroča visoke valove. Zaradi naglega nastanka je nevaren.
Lebič je nevihtni jugozahodni veter in povzroča velike valove in razburkano morje. Predznak lebiča je megleni trak na jugozahodnem horizontu.
Oštro je kratkotrajen, zelo močan veter, ki piha iz juga. Včasih je znanilec nevihte.
Preizkusi se v kvizu in ugotovi ali poznaš vetrove!
