Bakovnik Konrad

Konrad Bakovnik (5. 6. 1902, Klanec pri Kranju – 15. 8. 1942, Celje)

Narednik strojne stroke vojne mornarice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev

Konrad Bakovnik, podčastnik vojne mornarice, ki je bil kot talec žrtev nemškega okupatorja, se je rodil 5. junija 1902 na Klancu pri Kranju. V krstni knjigi je navedeno, da je bil njegov oče Konrad železničarski čuvaj in posestnik, mati Franca, rojena Šorn, pa gospodinja. V družini so bili trije otroci: poleg Konrada še Franc in Marička.

 

Konrad je po vsej verjetnosti prostovoljno vstopil v mornarico, kjer je pridobil izobrazbo podčastnika strojne stroke in signalista. Po fotografijah sodeč je bil leta 1925 podnarednik strojne stroke, leta 1929, ko se je kot član posadke torpedovke T5 udeležil prvega potovanja vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije v tujino, pa je bil narednik. Flota je na plovbi, ki je trajala od 12. maja do 18. junija, obiskala pristanišča zavezniških držav: Bizerto in Tunis v Tuniziji, ki sta bila tedaj del francoske kolonije, Malto, kjer je imela oporišča angleška mornarica, ter Krf in Arhostolion v Grčiji.

 

Torpedovka T5 je bila zgrajena na Reki leta 1915 za avstro-ogrsko vojno mornarico. Njena posadka je štela 52 mož, med katerimi so bili štirje častniki, 29 podčastnikov in 16 mornarjev. Vodilno mesto na torpedovki je imel leta 1929 dr. Vili A. Bačić - poveljnik in komisar 2. torpedne grupe, njemu podrejen pa je bil poročnik korvete Stanislav Abram iz Šentjerneja. Matična luka torpedovke je bila v Tivatu v Boki Kotorski, kjer je imelo matično luko kar 80 % ladjevja vojne mornarice Kraljevine SHS, pozneje Kraljevine Jugoslavije.

 

Po vrnitvi iz mornarice si je Konrad Bakovnik našel civilno službo. Leta 1931 je bil uradnik pri državnih železnicah in je kot podnajemnik živel v Ljubljani, pozneje pa se je po hčerinem pripovedovanju zaposlil v zasebnem podjetju. 5. junija 1933 se je v Ljubljani poročil z učiteljico Ljudmilo Zaplatil iz Stranske vasi pri Kočevju, s katero sta dobila hčerko, a sta se kmalu razšla. Konrad se je preselil v Šentjur, kjer si je pozneje uredil dom z učiteljico Vero Petek. Ves čas je finančno podpiral tudi nezakonsko hčerko Felicito (Srečko), ki so jo med njegovo odsotnostjo vzgajali njegovi starši na Klancu.

 

Leta 1942 so Konrada, Vero in njenega očeta aretirali nacisti. Vero so kmalu izpustili, njenega očeta pa so odpeljali v nemško taborišče Mauthausen, od koder se je vrnil po vojni. Konrada pa so 15. avgusta 1942 kot talca brez kakršnekoli sodbe ustrelili na dvorišču celjskega Starega piskra – zapora, ki je deloval v prostorih nekdanjega minoritskega samostana. Trupla talcev so odpeljali v Graz, kjer so jih kremirali. Na spomeniku skupne grobnice je med imeni žrtev zabeležen tudi Konrad Bakovnik.

 

Konrad je pred usmrtitvijo domačim napisal poslovilno pismo, ki ga hrani hčer Felicita (Srečka) Petek. V njem izraža ljubezen do vseh bližnjih ter jih prosi, naj molijo zanj in še naprej skrbijo za njegovo hčer, ki bo ostala brez matere in očeta.

 

Felicita Petek je veliko pozneje v skrinji v družinski hiši našla očetovo tropsko čelado, pismo, ki ga je poslal s potovanja po Sredozemlju, iz Argostoliona na grškem otoku Kefalonia 14. 7. 1929, ter nekaj fotografij iz mornarice. Na fotografijah je Konrad Bakovnik v poletni ali zimski mornariški uniformi. Ne eni izmed fotografij v poletni uniformi, ki je nastala v studiu, pa nosi namesto mornarske kape tropsko čelado, ki jo je njegova hči Felicita Petek leta 2025 podarila Pomorskemu muzeju »Sergej Mašera« Piran. Ker so bile tropske čelade namenjene nošenju v tropskih krajih, bi jo morda lahko Konrad Bakovnik nosil v Afriki, ki jo je obiskal med plovbo po Sredozemlju, vendar mu po predpisih o uniformiranju vojne mornarice Kraljevine SHS ni pripadala.

 

Tropsko čelado najdemo v predpisih za uniforme vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije iz leta 1924 in 1936, vendar je bila predpisana le za častnike. Ti so jo lahko nosili takrat, ko jim je bilo to posebej naročeno, a so si jo morali kot druge uniforme kupiti sami. Na beli tropski čeladi so morali nositi emblem vojne mornarice Kraljevine SHS, pozneje Kraljevine Jugoslavije, ter bel usnjen podbradnik. Čelada Konrada Bakovnika nima ne prvega ne drugega. Prav tako na njej ni sledov, ki bi dokazovali, da sta tam nekoč bila. O tem, da Konrad Bakovnik čelade ni nosil kot del uniforme, govori tudi dejstvo, da čelada za podčastnike ni bila predpisana. Sodeč po fotografijah v knjižici o potovanju Spomenica prvog putovanja Kr. mornarice u inostrane vode / Krf Malta Bizerta / maj 1929, ki jo je izdala Jadranska straža v Splitu leta 1930, tropske čelade takrat niso nosili niti jugoslovanski častniki. Na eni izmed slik jo skupaj z belo častniško mornariško uniformo v Bizerti nosi le eden izmed predstavnikov francoskih in konzularnih oblasti. Iz tega lahko sklepamo, da je Konrad Bakovnik čelado brez oznak, ki bi bila lahko narejena tudi za pripadnike tujih mornaric, kupil za spomin ali dobil v dar, najverjetneje v Bizerti ali Tunisu.

 

 

 

Kraljevina Jugoslavija: tropska čelada

 

Inv. št.: P23759 / EP4511 

 

Opisa: Tropska čelada je običajne oblike. Na zunanji strani je bele barve, na notranji pa rdeče, zelene in rjave. Nima oznak proizvajalca. Na čeladi manjka emblem za častnike in bel usnjen podbradnik.

 

Tropska čelada je bila v Kraljevini SHS, pozneje Kraljevini Jugoslavije, določena za častnike vojne mornarice v predpisu o uniformiranju iz leta 1924 in predpisu iz leta 1936.

 

Material: platno, usnje

 

širina: 29,5 cm, dolžina: 34,3 cm, višina: 15 cm

 

Predhodni lastnik: tropska čelada je bila last naredniku strojne stroke Konrada Bakovnika. Po predpisu mu ni pripadala.

 

 

Pripravila: Bogdana Marinac

 

 

Viri in literatura:

Bogdana Marinac: V modrem in belem, Mornariške uniforme iz zbirke Pomorskega muzeja Piran, Piran: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, 2003.

 

Arhiv Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, Vojna mornarica Kraljevine Jugoslavije.

 

Intervju s Felicito Petek, opravila Bogdana Marinac, 17. 6. 1925.