MUZEJ SOLINARSTVA

MUZEJ SOLINARSTVA

 

Muzej solinarstva leži v Sečoveljskih solinah, v opuščenem predelu Fontanigge ob kanalu Giassi, in obsega štiri obnovljene solinske hiše, od katerih je bila ena v povojnem obdobju namenjena skladiščenju soli, v ostalih treh pa so bili v prvem nadstropju bivalni prostori solinarskih družin. Danes so v njih predstavljene muzejske vsebine, ki s pomočjo predmetov, pisnih in slikovnih virov prikazujejo zgodovino solin ter način življenja in dela solinarjev. Pred hišami je na ogled tudi obnovljeni solni fond.

Ideja o postavitvi Muzeja solinarstva je nastala že v zgodnjih 60-ih letih 20. stoletja pred zaprtjem solin v Fontaniggah (Sečoveljskih solinah) in Fazana (Lucija). Prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Piran Miroslav Pahor je načrtoval postavitev Muzeja solinarstva v Strunjanu, po njegovi smrti je nadaljevala njegovo idejo etnologinja Zora Žagar s sodelavci Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran. Lokacija Muzeja Solinarstva v jugozahodnem delu Fontanigg na predelu kanala Giassi je bila izbrana zaradi tam ohranjene stavbne dediščine in zelo dostopne lege po kopnem in morju in ker ni posegala v globlji prostor solin.

 

 

Urnik