Viktorija / Nike - da je le zmaga!
Pomorski muzej Piran, tako kot tudi marsikateri drugi slovenski muzeji, hrani nekaj predmetov, na katerih so se ohranile upodobitve rimske boginje zmage Viktorije oziroma grške Nike.
Kdo še ni slišal za Viktorijo ali pa Nike? Grška boginja Nike je bila hči diva Palanta in nimfe Stiks iz Arkadije. Slednja je bila kasneje bolj znana kot podzemeljska reka, ki obliva temačno kraljestvo Hada. V zahvalo za pomoč pri spopadanju z giganti je Zevs Nikini materi Stiks podelil čast, da se bogovi sklicujejo nanjo. Sprva Nike upodabljajo kot figurico, atribut Atene in Zevsa, bila pa je tudi posrednica med bogovi in smrtniki ter glasnica zmage.
Viktorija je tako kot grška Nike upodobljena na številnih kovancih, gemah, spomenikih in drugih umetniških delih. V večini primerov sta obe boginji predstavljeni s krili, ki simbolizirajo hitrost in zmago, z lovorovim venčkom ali palmovim listom. Eden med najbolj slavnimi antičnimi kipi na svetu je zagotovo Samotraška Nike, ki jo hrani muzej v Louvru.
Interpretacijska risba leteče Nike.
Avtor: Gorazd Koščak
Čeprav bo marsikdo takoj zatrdil, da je Viktorija rimska boginja zmage ter da je povezana z rimsko kulturo in imperijem, njene mitološke zgodbe ne poznamo. O njej so se v rimski literaturi ohranili zelo redki zapisi, ki se večinoma nanašajo na njeno močno simbolno sporočilo. Raziskave o izvoru čaščenja boginje Viktorije nakazujejo na možnost, da se je kult Viktorije morda razvil v Laciju v drugi polovici četrtega stoletja pr. n. št., kar bi pomenilo, da je obstajal že pred helenističnim obdobjem, torej preden so bili Rimljani izpostavljeni močnemu vplivu grške kulture in helenizma. Viktorija je bila še posebno priljubljena pri rimskih vojakih, ki so se k njej zatekali za zaščito in uspeh v vojni, še danes pa lahko srečamo simbol lovorovega venca na vojaških uniformah in še marsikje drugod.
Svinčeni kipec boginje Viktorije, verjetno del hišnega oltarja lararija.
Datacija 1.-2. stoletje
Foto: Sara Glavina
Interpretacijska risba boginje Viktorije.
Avtor: Vasko Vidmar
Svinčeni kipec boginje Viktorije, verjetno del hišnega oltarja lararija, je bil najden v osemdesetih letih 20. stoletja med izkopavanji Medobčinskega zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran (danes ZVKDS) na arheološkem najdišču Simonov zaliv pri Izoli. Datacija 1.-2. stoletje
Viktorija v desni roki dviguje lovorjev venec. Na ramah so upodobljena spuščena krila. Oblečena je v dolg hiton, ki sega do tal. Na zgornjem delu oblačila so nakazane prsi in poševne gube. Glava boginje je oblikovana preprosto, vključno s pričesko, reliefno upodobljenimi očmi, nosom in usti. Zadnja stran kipca je ravna, brez podrobnosti, le obrisi telesa so poudarjeni.
Kovanec aleksandrinec, tetradrahma Marka Avrelija Karinusa.
Foto: Sara Glavina
Izredno redka in dragocena najdba, kovanec aleksandrinec, tetradrahma Marka Avrelija Karinusa, kovan v Aleksandriji v Egiptu 284–285 je bil najden naključno že v petdesetih letih 20. stoletja med regulacijo reke Dragonje. Na prednji strani (averzu) kovanca je upodobljeno doprsje ovenčanega vladarja Karinusa v nabrani obleki, ki gleda na desno, ob robu napis. Na reverzu pa je uprizorjena Nike, ki stoji obrnjena na desno, v rokah pa drži palmovo vejo in venec. Ohranjene so grške črke OVC (od ETOVC, kar pomeni v letu) in črka, oziroma grška številka Γ (3)
Bronasti kovanec Konstancija II. iz 4. stoletja.
Foto: Sara Glavina
Bronasti kovanec Konstancija II. iz 4. stoletja pa je naključno našel dijak Gimnazije Piran v okolici Kort na poti proti Kaštelirju. Na bronastem kovancu Konstancija II (337–361 n. št.), ki je bil kovan v Akvileji med letoma 348 in 350, je na averzu upodobljeno doprsje cesarja v oklepu in plašču z diademom na desni in napis. Na reverzu pa sta upodobljena cesar, ki stoji na premcu galeje in z levico drži prapor s kristogramom, v desni roki pa globus, na njem morda tudi feniksa, in krilata Viktorija, ki sedi na krmi in drži veslo oziroma ost. Spodaj je označba kovnice, na obrobju pa napis FEL TEMP REPARATIO.
Snježana Karinja
Pomorski muzej – Museo del mare« »Sergej Mašera« Piran - Pirano
Galerija slik in katalog muzejskih predmetov
