Po sledeh Atene in Minerve v Posočju
Ateno, grško boginjo umetnosti, vojaške discipline in zaščitnico mest in obrti, je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage, Nike. Prikazana je z egido, Meduzino glavo na prsih in s čelado na glavi. V mitologiji se pojavlja kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Ko je v Grčiji blestela klasična civilizacija, je bilo Posočje še v železni dobi. Navkljub velikim razlikam je med območjema potekala izmenjava, ki jo arheološko dokazujejo prestižni izdelki. Med imenitnejšimi je atiški sovji skifos iz 2. polovice 5. stol. pr. n. št., odkrit v žarnem grobu na grobišču na Mostu na Soči.
Interpretacijska risba kipa Atene Partenos.
Avtor: Gorazd Koščak
Zdi se, da so imele tovrstne skodelice, okrašene z motivom sove med oljčnima vejicama, poseben pomen in so jih uporabljali v domačem verskem obredju ali pri daritvenih svečanostih, posvečenih boginji Ateni.
Sovica s sovjega skifosa je zaslužna za simbol in poimenovanje kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost po Mostu na Soči.
Foto: Miha Mlinar, Tolminski muzej
Minervo, italsko boginjo modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnico umetnosti in trgovine, so Rimljani od 2. stol. pr. n. št. enačili z Ateno. Upodabljali so jo v oklepu in s sulico ter sovo, simbolom modrosti in znanja. Predmeti, ki predstavljajo boginjo Minervo, so bili odkriti na treh posoških najdiščih. Odkritja kipcev Minerve so vezana na svetišča, kakršna sta bila v Posočju na Gradiču pri Kobaridu in na Ravelniku pri Bovcu. Tretji pomnik Minervi izvira iz naselbine Vrh gradu pri Pečinah na robu Šentviške planote, znotraj katere je obstajal tudi kultni prostor. Morda lahko v tem kontekstu vidimo tudi bronasto apliko doprsja boginje Minerve, ki je bila drugotno uporabljena kot utež za tehtnico.
Srebrna daritvena ploščica z venetskim napisom z najdišča Vrh Gradu pri Pečinah.
Foto: Marko Grego, Tolminski muzej
Miha Mlinar
Tolminski muzej
Galerija slik in katalog muzejskih predmetov
