Moč in zvestoba - kralj Matjaž in Alenčica
Zadnje poplave leta 2023 so obudile željo, da se prebudi v gori Peci že stoletja speči kralj Matjaž. Še močnejša je bila ta želja v letih osamosvojitve Republike Slovenije, ko je Mežiško dolino in koroško regijo zajela gospodarska kriza, ki je močno poslabšala socialni položaj prebivalcev. Takrat so ob glavnih prometnicah ob vstopu v Mežiško dolino z likom kralja Matjaža na velikih tablah označili njegovo deželo.
Interpretacijska risba spečega kralja Matjaža.
Avtor: Gorazd Koščak
V Črni na Koroškem so leta 1992 prvič pripravili gradnjo snežnih gradov kralja Matjaža in njegove Alenčice iz snega, vode, šibovja in ledu. »Ledena pravljica za spečega kralja« tako daje prosto pot domišljiji, ki vsaj en dan v letu postane resničnost, ustvarjena le z rokami, žago in lopaticami.
Gradovi kralja Matjaža, Črna na Koroškem, 2011.
Foto: Tomo Jeseničnik
Tradicionalni junak, nacionalni in socialni simbol osvobajanja, se je transformiral v blagovno znamko. Nemalokrat je mitični junak dobil mesto v poustvarjenih delih sodobnih literarnih, likovnih in glasbenih ustvarjalcev, ki mu dodelijo vlogo v realnem sodobnem svetu.
Lik kralja Matjaža na priponki.
Avtorja: Edi Koraca in Andrej Kotnik, 1992
Mitološko izročilo o kralju Matjažu se je ohranilo v srednji in vzhodni Evropi ter na severnem Balkanu. Na Koroškem so ga ohranjali in širili bukovniški prepisi, k ohranitvi so pripomogli tudi kulturni in politični procesi v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Čeprav danes ni več živo spontano pripovedovanje zgodb o Matjažu, je ohranjeno izročilo o kralju Matjažu, ki spi v gori Peci in se bo prebudil, ko se mu bo brada sedemkrat ovila okrog kamnite mize. Motiv spečega vladarja v globoki jami je povezan s starogrškim Orfejem ali Dionizom, ki odide na oni svet reševat nekoga od svojih bližnjih. Povezujejo ga tudi s keltskim mitom o Kronosu, ki spi v globoki jami, in z najslavnejšim grškim junakom Heraklejem. Z Matjaževo Alenčico je povezan mit o zvesti ženi Alkesti, ki je umrla namesto svojega moža, kralja. Mit o zvesti ženi Alkesti in pripovedko o kralju Matjažu, simbolu moči, povezujeta zvestoba in ljubezen kot neminljivi vrednoti skupnosti.
Alkesta in Heraklej z Vindonijevega spomenika.
Foto: Ortolf Harl, Pokrajinski muzej Celje
Karla Oder, Verena Perko
Koroški pokrajinski muzej
Galerija slik in katalog muzejskih predmetov
