Ljubezenski trikotnik - Mitična pokrajina Mislinjske doline

Svete točke v svetem prostoru Mislinjske doline, so v pokrajini prisotne zagotovo od naselitve Slovanov, izbrali so jih skladno s tridelno predstavo o bogovih. Za večino teh svetih mest lahko potrdimo uporabo že v prazgodovini in pozni antiki.

 

Interpretacijska risba ljubezenskega trikotnika.  

Avtor: Gorazd Koščak

 

 

Arheološko potrjeni sta dve delno raziskani zgodnjesrednjeveški najdišči, Puščava nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu (8. in 9. stoletje) in cerkev sv. Jurija na Legnu (9. in 10. stoletje). 

Informacije arheologije in etnologije se povezujejo s slovanskim mitološkim izročilom in se strukturno prepletajo. Kot pričevalke mitične pokrajine so se ohranile do današnjih dni.

 

 

Smeri s Puščave proti cerkvama sv. Marije in sv. Jurija ter obredni kot med njima.
Kartografski vir: URL: http//www.geopedia.si

 

 

Širše določajo Mislinjsko dolino izbrane štiri svete gore: Uršlja gora, vzpetina Turjak nad naseljem Mislinja, Selovec, najvišja točka na severu, in Lovrenška jezera, območje visokogorskega barja na Pohorju. V samem presečišču premic med izbranimi gorami stoji vzpetina Homec s cerkvijo sv. Marije. 

 

~ • ~

Najvišjo točko v mitični pokrajini zavzema vrhovni bog Perun. Drugo, nižje ležečo mesto zavzema Perunov moški mitični nasprotnik Veles – bog podzemlja, upodobljen kot kača ali zmaj. Tretjo, tudi nižjo točko povezujemo z ženskim božanstvom, s Perunovo ženo Mokoš. Pojavlja se tudi kot Gromovnikova hči. Kot boginja plodnosti simbolizira mokroto, dolino, noč in smrt, po drugi strani pa tudi ogenj, gorski vrh in življenje (rojstvo). Sveta mesta Peruna, Velesa/Jurija in Mokoš/ Mare tvorijo obredni trikotnik v pokrajini.

 

 

Mislinjska dolina, pogled proti jugovzhodu, od Sv. Pankracija čez Homec proti Turjaku.
Foto: Klemen Uršnik

 

 

 

Praznično vzdušje pri Sv. Juriju.
Foto: Andrej Gulič

 

 

 

Saša Djura Jelenko, Brigita Rajšter

Koroški pokrajinski muzej

 

 

 

Galerija slik in katalog muzejskih predmetov

---