Freisinški škofje - med mitološkim in zgodovinskim izročilom
Freisinški škof Abraham je v drugi polovici 10. stoletja od nemškega cesarja Otona II. prejel v dar obsežno zemljiško posestvo na Kranjskem iz katerega se je postopno izoblikovalo Loško gospostvo. Mesto Škofja Loka je nastalo povsem na novo v zavetju treh gradov ob sotočju Selške in Poljanske Sore. Mesto, katerega začetki segajo v 12. stoletje, se je razvilo v bogato trgovsko in obrtno središče. Od ustanovitve freisinške škofije v 8. stoletju in njenega začetnika sv. Korbinijana pa vse do Jožefa Konrada, ki ga je vest o podržavljenju posestva (1803) spravila v grob, se je v Freisingu zvrstilo 61 škofov. V nadaljevanju predstavljamo nekatere izmed njih, ki so imeli s Škofjo Loko več stika oziroma so bili z mestom usodno povezani.
Interpretacijska risba škofa Abrahama. Avtor: Gorazd Koščak
Škof Abraham velja za začetnika Loškega gospostva. Po legendi se je v Škofji Loki na obisku mudil tako dolgo, da se je naučil slovenskega jezika, v tem času pa je nastal tudi Loški grb.
Abrahamov črni služabnik, ki je ustrelil medveda in mu tako rešil življenje,
je dobil mesto v Loškem mestnem grbu.
Ilustracija: Maja Šubic
Škof Leopold je ob obisku Škofje Loke s konjem padel s Kamnitega mostu v Selško Soro in utonil. K večnemu počitku so ga položili v loški nunski cerkvi.
Smrti škofa Leopolda je botroval padec z loškega Kamnitega mostu.
Ilustracija: Maja Šubic
Škofja Loka je bila usodna tudi za Konrada V., ki ga je med obiskom na Loškem gradu zabodel pohlepni služabnik. Konrada so sprva pokopali na grajskem vrtu, kasneje pa v starološki župni cerkvi.
Škofa Konrada V. so v prepričanju, da je storil samomor, pokopali kar na grajskem vrtu.
Ilustracija: Maja Šubic
Po njegovem umoru je freisinški škofovski sedež zasedel Herman, nezakonski sin Hermana II. V njegovem času je Loško gospostvo za obdobje štirih let prešlo v last celjskih grofov, saj si je pri očetu izposodil zajetna denarna sredstva.
Nikakor pa ne moremo mimo škofa Filipa podpornika umetnosti in mecena, ki je poskrbel tudi za obnovo Škofje Loke po hudem potresu leta 1511.
Jože Štukl
Škofja Loka
Galerija slik in katalog muzejskih predmetov
